Do uveljavitve uredbe 25. maja je le še nekaj več kot mesec dni, mikro, mala in srednja podjetja pa se soočajo s številnimi težavami in nejasnostmi, je bilo slišati na konferenci, ki jo je Podjetniško trgovska zbornica pri GZS danes organizirala peto leto zapored.
Prenos določb uredbe bo predstavljal izjemno veliko težavo za vse obdelovalce, še posebej mala in srednja podjetja, saj vnaša nova pravila, ki so toliko bolj nejasna zaradi dejstva, da smo še vedno brez uradnega prevoda uredbe v slovenski jezik, prav tako še nimamo novega, prilagojenega zakona o varstvu osebnih podatkov.
Zakon je eden izmed ključnih razlogov, zakaj se podjetja še niso v celoti prilagodila uredbi, so po konferenci sporočili iz zbornice. Njegov sprejem je bil načrtovan že v lanskem letu, kar bi podjetjem teoretično dalo dovolj časa za prilagoditev uredbi in pravilom, ki bi jih prinesel nov zakon, vendar se do danes to še ni zgodilo.
Da zakona še ni, predstavlja tako poslovna kot pravna tveganja za gospodarstvo. Prinesel bi namreč stabilnost in hkrati dal tudi večjo predvidljivost. Bo pa tako velika sprememba potrebovala kar precej časa, da bo oblikovana tudi poslovna praksa in posledično praksa informacijskega pooblaščenca, so soglašali udeleženci konference.
Sprejem zakona v tem mandatu in tem sklicu DZ se jim zdi nujen. "Zaradi trenutnih političnih razmer sicer obstaja dodatno tveganje, da predlog zakona v DZ ne bo obravnavan, zato smo in še vedno apeliramo, da se predlog sprejme, saj vsebuje določbe, ki so nujne, da se v Sloveniji lahko izvaja uredba," so poudarili v Podjetniško trgovski zbornici pri GZS.
Ob tem opozarjajo, naj zakonodajalci v primeru sprememb na področju varstva osebnih podatkov najprej pomislijo na majhne, saj so mikro, mala in srednja podjetja gonilo razvoja slovenskega gospodarstva.
Po razpravi so tako udeleženci konference podprli sklep, da slovensko gospodarstvo nujno potrebuje takšen zakon o varstvu osebnih podatkov, ki bo prilagojen evropski uredbi o varstvu osebnih podatkov. Uredba začne veljati 25. maja, mikro, mala in srednja podjetja pa imajo na to temo še vedno več vprašanj kot odgovorov, so zapisali v sprejeti sklep.
V Sloveniji imamo manj kot 330 velikih podjetij, preostalih preko 190.000 se uvršča med mala in srednja, kar je 99,8 odstotka vseh zaposlovalcev in plačnikov davščin v proračun.
