Kot je na ponedeljkovi razpravi o zakonu v DZ povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Ksenija Klampfer, zakon med drugim odpravlja neustavnosti glede možnosti za pridobitev lastnosti reprezentativnosti Združenja mestnih občin Slovenije. Ustavno sodišče je namreč novembra 2016 ugotovilo neustavnost zakona v delu o reprezentativnosti.
Omenjeno združenje po veljavni ureditvi namreč ne more pridobiti statusa reprezentativnosti, ker je mestnih občin le 11 in zato objektivno ne more izpolniti zakonskega pogoja o včlanjenosti vsaj 30 odstotkov občin.
Po sprejeti noveli bo reprezentativno tisto združenje, v katerega je včlanjenih najmanj 30 odstotkov občin, medtem ko bo v primeru združenja mestnih občin pogoj najmanj polovica mestnih občin.
Zakon naj bi spodbudil uporabo participativnega proračuna. Občina bi lahko tako po predlogu v postopku priprave predloga proračuna določila višino sredstev, namenjenih financiranju projektov, ki jih predlagajo občani. O predlaganih projektih bi občina izvedla posvetovanja z občani najpozneje do predložitve proračuna občinskemu svetu v sprejetje.
V SMC, SD in DeSUS so v ponedeljkovi razpravi ocenjevali, da zakon ne bo prinesel nič revolucionarnega, naj bi pa prinesel nekaj svežine in uzakonil to, kar je DZ naložilo ustavno sodišče.
V SDS so napovedali, da predlogu novele ne bodo nasprotovali, zamerijo pa vladi, "da je v tem mandatu v ospredje potiskala zgolj posamezne občine, ki že zdaj beležijo višjo razvojno raven, ni pa želela slišati občin, ki so v razvojnem zaostanku".
V NSi so posebej pozdravili uvedbo participativnega proračuna, medtem ko so v Levici ocenili, da je predlog slab, in novele pri glasovanju niso podprli.
