Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Avtor
 

Kolumna

Kolumne izbranega avtorja

13.11.2017

dr. Marko Novak

Kdo si želi močnejši Sodni svet?

»Psi« smo lajali na vse grlo, »karavana« pa je šla – preprosto – dalje ...

Tako bi lahko na kratko označil »materialno« okrepitev funkcije našega Sodnega sveta. Ob vseh simbolnih dosežkih, kot je novi Zakon o Sodnem svetu, po katerem je Sodni svet postal samostojni proračunski uporabnik, prevzel disciplinske postopke, itd., itd. …, je Goljat namenil Davidu dejansko povečanje finančnih sredstev v vrednosti avtomobila višjega cenovnega razreda (govorimo o najmanjši možni šestmestni številki). Pa naj si zdaj slednji iz tega naredi »pračo«. > Več...

16.10.2017

dr. Marko Novak

Poljski mlini in madridske furije

Po vetu poljskega predsednika na prejšnji zakon o sodnem svetu, s katerim bi se bistveno znižala merila neodvisnosti tamkajšnjega sodnega sveta in sodstva na sploh, prihaja predsednik Duda z novim predlogom na tem področju. Je zdaj rešitev kaj boljša z vidika neodvisnosti sodstva in sodnega sveta? Imate prav: prav nič! Tako lahko rečemo, da je volk sicer za hip zamenjal dlako, svoje volčje narave pa nikakor ne. > Več...

18.9.2017

dr. Marko Novak

Simbolni pomen prostorov neke institucije

V družbeni skupnosti imajo skupni družbeni simboli seveda velik pomen. Med drugim nosijo v sebi vrednost, ki jim jo pripisujejo pripadniki te družbene skupnosti, ki to vrednost projicirajo v takšen simbol. Tako je tudi v državi kot eni pomembnejših oblik družbene skupnosti. Najpomembnejši državni simboli so tudi ustavna materija: tako vsaj zastava, grb, himna. Ti simboli so pomemben kohezivni material neke državne skupnosti. V določenih izrednih situacijah jih državljani jemljejo tako resno, da zanje celo žrtvujejo svoja življenja. > Več...

4.9.2017

dr. Marko Novak

Boj za »drobtine«

Čez slabe tri mesece, natančneje 20. novembra, se prične uporabljati novi Zakon o Sodnem svetu. To je v simbolnem smislu gotovo korak naprej, saj med povečanjem pristojnosti tega ustavnega organa, prinaša tudi določbo, ki organ umešča med neposredne proračunske porabnike. Zasluga za to gre najprej svetu samemu, ne le sedanji sestavi, temveč tudi našim predhodnikom, ki že leta bijemo boj za večjo (finančno) neodvisnost. Je pa trenutna vladajoča politika, tudi s sodelovanjem opozicije, predvsem Ministra za pravosodje, ki je res imel posluh za te zadeve, omogočila, da smo te dolgoletne težnje tudi spremenili v stvarnost. Vsakemu je namreč jasno, da če nimaš finančne neodvisnosti, potem je tudi dejanska neodvisna lahko precej pod vprašajem. > Več...

21.8.2017

dr. Marko Novak

Porotništvo kot simbol demokratičnega sojenja

Porotništvo izhaja iz same zibelke demokracije. Kdo se pri tem ne bi spomnil Helieje, najvišjega sodišča v demokratičnih Atenah, ki je bilo porotno? Pa zagona v smeri uvajanja porotnih sodišč v Evropi po francoski revoluciji, ko so se razsvetljenski miselni velikani zgledovali po demokratični Angliji. Porotništvo je postalo popularno tudi pri mladih postsocialističnih demokracijah v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po drugi strani pa so totalitarni sistemi po celinski Evropi vsi po vrsti bili temu nenaklonjeni in so porotništvo odpravljali. > Več...

7.8.2017

dr. Marko Novak

Precedens in trmasta celina

Že pred kakšnimi petnajstimi leti sem bil tudi sam eden tistih, ki so napovedovali vzpon pomena precedensov oziroma sodne prakse tudi na evropski celini. To se je resnici na ljubo tudi zgodilo, toda vendarle se zdi, da se je zadeva nekje ustavila. Smo namreč svetlobna leta daleč od tega, da bi se tudi na naši celini uveljavila doktrina stare decisis v vsej svoji razsežnosti. > Več...

24.7.2017

dr. Marko Novak

Piškavi legalizem ali resna stvar?

V zadnji kolumni z naslovom 'Legalistična naivnost' kolega Avbelj ponovno uperi svojo kritično puščico v slovensko sodno samoupravo oziroma Sodni svet, kot da je to eno in isto. Sam sicer vidim zadeve drugače, a cenim njegovo kritičnost, saj je to prepotrebni input, da napredujemo in stvari izboljšujemo. A četudi v prejšnjih poskusih njegovi tovrstni izstrelki niso ravno zadeli v črno, je zdaj, vsaj v jedru svojega pisanja zadel naravnost v sredico. Čestitam! Gre za tezo, da je (optimistični) legalizem naiven. > Več...

10.7.2017

dr. Marko Novak

»Blišč« in beda prisedniškega sistema

Ob zadnjih zapletih na Okrožnem sodišču v Kopru, kjer sta v kazenski zadevi Popović odstopili dve porotnici in posledično grozi zastaranje zadeve, se mi zdi dobra priložnost za ponovni razmislek o ustreznosti našega sistema prisedništva. V človeškem smislu sicer nekoga, ki mu resno grozijo, povsem razumem in ga ne obsojam, tudi ob takšnem drastičnem ukrepu, kot je odstop, toda vprašati se je treba, ali je tudi sistemsko vse v redu urejeno, da do takšnih zapletov ne bi prihajalo. Zanima me torej širši pogled na ta institut. > Več...

26.6.2017

dr. Marko Novak

Novi izzivi slovenskega sodstva

Glede na podatke domačih in evropskih institucij (predvsem Evropske komisije in ESČP) je nesporno, da slovensko sodstvo napreduje. Da pa ta napredek ni povsem linearen, je zaslužnih več dejavnikov, na katere sodstvo vedno nima neposrednega vpliva. Med takšne dejavnike lahko spada večji ali manjši proračun za sodstvo (ta v zadnjih letih pri nas pada), spremembe zakonodaje, družbena dinamika glede vlaganja predlagalnih aktov in pravnih sredstev, navsezadnje tudi stopnja normativne integracije v družbi. Na nekatere dejavnike pa sodstvo lahko vpliva samo: npr. na storilnost, kakovost sojenja, lastno organizacijo itd. > Več...

12.6.2017

dr. Marko Novak

Evropsko sodstvo - žilavo in prožno

Od 7. do 9. junija je v Parizu potekala generalna skupščina Evropske mreže sodnih svetov (ENCJ). Rdeča nit tokratnega zasedanja je bila resilient justice, kar se je več kot primerno odrazilo tudi v t. i. Pariški deklaraciji kot skupnemu dokumentu te mreže, ki po eni strani pomeni nekakšno črto, potegnjeno pod preteklo leto, po drugi strani pa začrtanje smernic za naprej. > Več...

29.5.2017

dr. Marko Novak

Epistokracija?

V času porasta političnega populizma bodisi v ZDA (zmaga Trumpa) bodisi v Evropi (Poljska, Madžarska, Turčija, da ne omenjam vzponov politične moči desnih populistov v Zahodni Evropi) se mrzlično iščejo ter premlevajo ideje, ki bi pomenile intelektualno protiutež populizmu. Poenostavljeno rečeno je populizem lahko lev ali desen, tudi sredinski, njegova glavna ideja pa je, da gre za upor zatiranih, nekorumpiranih »navadnih« državljanov zoper privilegirane (in pogosto tudi skorumpirane) elite. Populist, populističen seveda izhaja iz lat. izraza populus, kar pomeni ljudstvo. Populistična demokracija je tako demokracija »navadnih« ljudi in se zdi odgovor na slabosti liberalne demokracije. > Več...

15.5.2017

dr. Marko Novak

ZSSve

Pa je bil sprejet, Zakon o sodnem svetu (ZSSve) namreč! V nekaj dneh prične veljati, uporabljati pa se bo pričel čez dobrih šest mesecev. Dozorel je torej trenutek, ki se je resnici na ljubo pripravljal vrsto let.  > Več...

24.4.2017

dr. Marko Novak

ELFA

Evropsko združenje pravnih fakultet (European Law Faculties Association – s kratico ELFA) je bilo ustanovljeno pred 22 leti in danes združuje prek 200 pravnih fakultet pretežno iz Evrope, pa tudi iz določenih neevropskih držav. Članice so tudi vse tri slovenske pravne fakultete, pri čemer se je Evropska pravna fakultete pridružila letos. > Več...

27.3.2017

dr. Marko Novak

Starost sodnikov

Ob zadnjih predlogih Predsednika države in imenovanjih v Državnem zboru ustavnih sodnikov, od katerih so kar trije od devetih (iz zadnjih dveh imenovanj) stari le nekaj čez 40 let, se je v javnosti zastavljalo vprašanje primerne starosti za (ustavnega) sodnika. Seveda je tu težko posploševati, saj je tudi kakšen mlajši sodnik lahko tudi »zrelejši« od sicer po letih starejšega sodnika, kajti vemo, da nekateri dozorijo prej, drugi kasneje, nekateri pa nikoli. > Več...

20.3.2017

dr. Marko Novak

ARS in sodno varstvo

Danes se zdi, da so – vsaj v razvitem svetu – različne metode alternativnega reševanja sporov (ARS) že dosegle svetovni uspeh. (V nerazvitem svetu pa so najbrž že vseskozi prisotne in je prej problem na drugi strani – dovolj razvitega sistema klasičnih pravnih oziroma sodnih postopkov.) Če so metode ARS postajale moderne v anglo-ameriškem svetu že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so celinsko Evropo dokončno osvojile nekoliko kasneje. > Več...

27.2.2017

dr. Marko Novak

Zakon o Sodnem svetu v parlamentarni delavnici

Po večletnih razpravljanjih in velikih pričakovanjih je predlog zakona o Sodnem svetu tam, kjer mu je mesto: v Državnem zboru, in sicer v drugem branju. Tako v predhodnih mnenjih strokovne javnosti kot v prvem branju med splošno razpravo v parlamentu, je bilo povsem jasno, da ga ni, ki bi nasprotoval temu, da Sodni svet naposled dobi svoj zakon. > Več...

13.2.2017

dr. Marko Novak

Prihodnost pravnega izobraževanja

Ob letošnjih informativnih dnevih, ob koncu minulega tedna, si ne morem kaj, da ne bi malce razmislil o trenutnem in prihodnjem izobraževanju na pravnih fakultetah v Sloveniji in drugod po svetu.

> Več...

30.1.2017

dr. Marko Novak

Pravosodna mazurka

Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj naprej lomasti po poljskem pravosodju in pri tem kot tank pušča za seboj izmaličene vrednote in načela zahodnega liberalno-meščanskega prava. Tokrat se je lotila tamkajšnjega sodnega sveta (t. i. Krajowa rada sadownictwa – v nadaljevanju KRS), in sicer je pred vrati reforma, ki se je resnici na ljubo tamkaj že dolgo napovedovala. > Več...

16.1.2017

dr. Marko Novak

Zasebna vojna »družine«* Novak

Odzivam se na komentar oziroma kolumno novinarke Ranke Ivelja v Dnevniku z naslovom »Petelinji boji ali kako pozabiti na plagiat« z dne 5. 1. 2017. Pišem predvsem kot profesor prava in dekan Evropske pravne fakultete. Nesmiselno je vpletati Sodni svet in njegove članice ter člane, saj nimajo prav nič s tem, razen koliko ima nekdo jasen namen diskreditacije ne le mene, temveč tudi tega organa.** > Več...

3.1.2017

dr. Marko Novak

Odpiranje sodstva

Ob koncu iztekajočega se 2016 je v javnosti zaokrožila novica o spremembi Sodnega reda s strani Ministra za pravosodje, ki omogoča snemanje oziroma fotografiranje sodnikov v določeni fazi pred in po glavni obravnavi, kar prej po Sodnem redu ni bilo dovoljeno. Gre le za enega izmed ukrepov, s katerimi želi Minister, kot po funkciji »zadolženi« za uvajanje novitet v pravosodju, malce posodobiti delovanje slovenskih sodišč. To so majhni koraki, a z veliko simbolno vrednostjo. > Več...

19.12.2016

dr. Marko Novak

Cui bono?

Ob nedavni javni predstavitvi očitkov glede ene izmed mojih knjig (Dnevnik TV Slovenije dne 11. 12. 2016) sem cenjenemu bralstvu mojih pisanj vsekakor dolžan pojasnilo. Tu pišem predvsem kot profesor prava in dekan, tudi v mednarodnem prostoru vse bolj prepoznavne Evropske pravne fakultete. (Sodni svet je – ob moji izločitvi iz debate – sicer posebej odgovoril na te očitke novinarjem, ki so se za to zanimali.) > Več...

5.12.2016

dr. Marko Novak

Politični glamur in mediji

Vloga medijev kot »četrte veje oblasti« v sodobni demokraciji je izjemno pomembna. Ti lahko delujejo kot »četrta veja« le, če so neodvisni: če delujejo v splošno javno korist kot servis državljanov in civilne družbe. Če pa so podaljšek strankarske politike oziroma njeno trobilo, potem te funkcije zagotovo ne zmorejo odigrati kakovostno. Kot četrta veja oblasti naj bi mediji bili na strani tistih, ki oblast omejujejo, da ta svojih pristojnosti ne zlorablja. Če mediji to zaznajo, morajo na to opozarjati in terjati odgovornost. > Več...

21.11.2016

dr. Marko Novak

Skupščina včeraj, zdaj in za vsak slučaj

Nedavni zaplet z imenovanjem višjega sodnika Karakaša na mesto vrhovnega sodnika na Vrhovno sodišče RS v Državnem zboru je še enkrat pokazal, kako sta naša ustavna ureditev, da sodnike na predlog Sodnega sveta voli Državni zbor, kot tudi zakonska, ko sodnike na mesto vrhovnega sodnika imenuje Državni zbor, napačni. Pa saj o tem že vrabci čivkajo, kajti ustavnopravna stroka na to opozarja že več kot dvajset let. > Več...

7.11.2016

dr. Marko Novak

Kršitve človekovih pravic in zavajanje javnosti

Danes so človekove pravice in njihovo varstvo ena od osrednjih vrednot modernih ustavnih pravnih sistemov. V sistemih ustavnih demokracij jim ob bok lahko postavimo kvečjemu še načeli pravne države in demokracije. Slovenska Ustava jih v normativnem besedilu ustoličuje (šele) v 5. členu, vendar nikakor ne smemo pozabiti, da so kot izhodišče naše ustavnosti že predmet ureditve v preamubli, takoj za deklarirano samostojnostjo in neodvisnostjo naše republike. > Več...

24.10.2016

dr. Marko Novak

Nevarno razmerje: politika nad Sodnim svetom

S pričujočim pisanjem se odzivam na kolumno cenjenega kolega Jerneja Letnarja Černiča z naslovom Med Scilo in Karibdo, objavljeno na portalu IUS-INFO pred dobrim mesecem dni. Če lahko na kratko povzamem, je kolega zatrjeval, da je trenutna ustavna ureditev, po kateri sodnike voli Državni zbor na predlog Sodnega sveta – četudi je ta ureditev svojevrstna v Evropi – povsem primerna za naše trenutne razmere. Kolega se sicer strinja, da takšno razmerje ne bi bilo upravičeno, če bi šlo za razvito demokracijo, da pa je to smiselno in potrebno v situaciji slovenske post-socialistične realnosti, kjer potreben takšen nadzor tudi nad delovanjem Sodnega sveta. > Več...

10.10.2016

dr. Marko Novak

Turški »med« za pravne filozofe

IVR je med pravnimi teoretiki znana kratica za ugledno svetovno združenje pravnih filozofov (Internationale Vereinigung für Rechts- und Sozialphilosophie), ustanovljeno v začetku 20. stoletja. To pa danes poleg nemške kratice -- zaradi svetovne prevlade angleščine -- vse bolj uporablja svoje polno ime v angleščini: International Association of Legal and Social Philosophy. Članica tega združenja je tudi Slovenija in nekateri njeni pravni filozofi. > Več...

26.9.2016

dr. Marko Novak

Osamljeni jezdeci slovenske sodne apokalipse

Prejšnji teden je javna kritika odločitve Sodnega sveta, da ne izreče pozitivnega mnenja nobenemu izmed obeh kandidatov za predsednika Vrhovnega sodišča, dodobra razburkala slovenski javni prostor. Pravzaprav sta bili obe kritiki iz časnika Finance del »nadaljevanke« ali »žajfnice« v smislu javnega kritizerstva, ki dobiva že svoje podlistke, in ni le kritika posameznih segmentov npr. slovenskega sodstva, ampak je mnogo več od tega. > Več...

12.9.2016

dr. Marko Novak

Dosmrtni zapor v zgodovino?

Po (le) nekaj letih primata najhujše izmed kazenskih sankcij v naši državi kazen dosmrtnega zapora zdaj, s prihajajočo novelo kazenskega zakonika, očitno roma na smetišče zgodovine. Predloga novele si žal še nisem uspel prebrati, zadevo bolj spremljam v medijih. O tem se razpisujejo različni novinarji, kar me ne čudi, saj gre za prvovrstno politično in sploh družbeno vprašanje. > Več...

29.8.2016

dr. Marko Novak

Volitve sodnikov – mora Slovenija ostati evropska izjema?

Kolega Letnar Černič v svoji zadnji IUS-INFO kolumni z naslovom »Kako izvoliti sodnike?« polemizira z mojo predstavitvijo predloga Sodnega sveta, po katerem naj bi pri ustavni določbi o volitvah sodnikov po novem Predsednik republike nadomestil Državni zbor. Kolega summa summarum nekako meni, da naša družba in ožja pravna kultura še nista »zreli« za takšno (radikalno) spremembo in da je zatorej bolje, naj ostane, kot je. Za svoje stališče navede kar nekaj argumentov, na katere bom odgovoril in jih – upam da – uspešno ovrgel. > Več...

16.8.2016

dr. Marko Novak

Populizem in sodstvo

Populizem je na pohodu. Predvsem v Evropi, pa tudi širše. To ugotavljajo različni tuji in domači strokovnjaki. Poglejmo razmere na Poljskem, v Združenem kraljestvu, tu je Turčija, pred časom tudi Madžarska, delno Slovaška, razna sicer manjšinska gibanja v Franciji, na Nizozemskem. Pa seveda figura Trumpa in cirkus okoli njegove predsedniške kampanje v ZDA. > Več...

1.8.2016

dr. Marko Novak

Turški »cunami«

Po nedavnem neuspelem poskusu državnega udara – po domače »puča«, v katerega nenačrtovanje s strani Erdogana se kar ne morem prepričati, smo vsakodnevno priča raznim čistkam – če sem ciničen – približno nekaj malo manj kot polovice Turčije, ki Erdoganu nasprotuje. V enem prvih zamahov po uradnem propadu puča je bilo na vrsti sodstvo – v številkah, ki jim demokratična Evropa kar ne more verjeti. V smislu: odstranili smo neubogljive sodnike, zdaj pa bomo našli ubogljive. > Več...

18.7.2016

dr. Marko Novak

Poljsko sodstvo v nevihti

Posledice politične krize oziroma krize pravne države na Poljskem se nanašajo v precejšni meri predvsem na sodstvo. Pri tem ekscesi majoritarne demokracije rušijo koncept ustavne demokracije. Pod velikim pritiskom je ustavni tribunal, katerega sodbe izvršilna oblast (tj. predsednik republike in vlada) že več mesecev noče objaviti in jih kot takšne ne priznava. Predsednik republike je tudi zavrnil zaprisego treh novih ustavnih sodnikov, ki jih je izvolil parlament. > Več...

4.7.2016

dr. Marko Novak

Navidezna moč slovenskega Sodnega sveta

Pri pogovorih o prihajajočem Zakonu o Sodnem svetu tisti, ki se (na glas ali po tihem) bojijo prevelikih kompetenc Sodnega sveta, vlečejo na dan -- za svoj nasprotujoči argument -- podatek iz dokumenta EU Justice Scoreboard, kjer posebna tabela (ne lestvica!) prikazuje primerjavo med pristojnostmi različnih sodnih svetov v okviru EU. Tam »menda« med 21 sodnimi sveti na prvi pogled zgleda, da po obsegu svojih pristojnosti zaseda slovenski Sodni svet kar visoko šesto mesto v EU. To naj bi kazalo na to, da njegovih kompetenc nikakor ne gre krepiti, saj je že zdaj zelo močna institucija – vsaj primerjalnopravno gledano. > Več...

20.6.2016

dr. Marko Novak

Nikakor ministra v Sodni svet!

Z napovedjo Ministra za pravosodje na zadnjih Dnevih slovenskega sodstva, da kani »odpeljati« imenovanje sodnikov iz hrama demokracije ven, se je tudi javno odprla debata o tem, kaj naj bo temu alternativa. To za Sodni svet nikakor ni bilo presenečenje, saj smo pred časom, po nekaj zaporednih zapletih pri imenovanju novih sodnikov ponovno opozorili na težavo iz te Pandorine skrinjice. Minister je bil politično dovolj pogumen, da je temu problemu prisluhnil in ga želi tudi rešiti. > Več...

6.6.2016

dr. Marko Novak

Prestrašena slovenščina

V zadnjih dneh smo pogosto priča javnem negodovanju ob spremembah Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki je bil sprejet na Vladi in ga zdaj čaka procedura v Državnem zboru. Ena od sprememb, ki je bila do zdaj najbolj kritizirana, je odpiranje vrat poučevanju v tujem jeziku na naših visokošolskih ustanovah. Ker je danes glavni tuji jezik angleščina, seveda v angleščini. > Več...

23.5.2016

dr. Marko Novak

Sodni svet in pravno varstvo

Nobena skrivnost ni, da se pripravlja Zakon o Sodnem svetu Republike Slovenije, za kar si Sodni svet prizadeva že vrsto let. Tudi ni nikakršna skrivnost, da Sodni svet ni zadovoljen s trenutnim pravnim varstvom zoper njegove odločitve, kar seveda pomeni tožbo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. Čemu nezadovoljstvo? O tem smo sicer že večkrat javno spregovorili, a naj na kratko povzamem. > Več...

9.5.2016

dr. Marko Novak

Zaupanje v sodstvo in njegova širša kultura

Slehernik bi se najbrž strinjal, da je v neki vzorni pravni kulturi, ki sloni na visoki ravni zaupanja med prebivalci neke države in ustanovami te (pravne) države, zaupanje v sodstvo eno od najpomembnejših elementov v razmerju med »vladajočimi« (tj. državno oblastjo, ki jo v tem segmentu predstavlja sodstvo) in »vladanimi«. V Sloveniji, ki vendarle (še) ni najbolj vzorna pravna država in tudi ne država kakšnega visokega zaupanja v gornjem smislu, je zaupanje državljanov v oblast – in v tem smislu tudi v sodstvo – pregovorno nizko. > Več...

25.4.2016

dr. Marko Novak

Anonimne prijave

Anonimne prijave, tj. (praviloma) pisne vloge, ki se pošljejo nekemu organu, ne da bi prijavitelj ali več prijaviteljev razkrilo svoje identitete, niso institut formalnega postopkovnega prava. Niti v sodnih ne v upravnih postopkih. Zato v teh postopkih romajo v koš, saj jih sploh ni mogoče dopolniti. Njihova največja pomanjkljivost je namreč elementarna: prekršeno je temeljno postopkovno načelo kontradiktornosti ali enakosti orožij iz 22. člena Ustave RS. Nekdo je »obtožen«, dana je prijava, ne vemo pa, kdo je prijavitelj, da bi takšno prijavo lahko preverili. Tako se »obtoženi« niti braniti ne more, saj ne ve, kdo ga je obremenil. > Več...

11.4.2016

dr. Marko Novak

Teater črkobralskega absurda

Kolega Teršek je pred časom na tem istem spletnem portalu napisal pravi »venček« pravnoformalističnih absurdov, s katerimi je v glavnem kritiziral postopanje slovenskega uradništva v zadevah »majhnih« ljudi. Tu sicer pišem o nečem drugem, o javnih aktualnih temah, skupna rdeča nit pa je kritika pravnega formalizma oziroma t. i. črkobralstva, ki vsakemu razmišljujočemu pravniku bržkone naježi lase. > Več...

29.3.2016

dr. Marko Novak

Zastave, Peter Prevc in posocialistična pravna zavest

Mantra je že, da smo glede spoštovanja pravne države še vedno v nekakšni tranziciji: iz socialistične v moderno meščansko pravno ureditev. Seveda smo po osamosvojitvi ter vstopu v EU večino svojega prava prilagodili modernemu evropskemu pravu in v ta namen tudi posodobili svoje institucije pravne in demokratične države. Tega ne gre zanikati in narejeni so bili nekateri pomembni koraki. A problem, da za zahodnimi in severnimi sosedi zaostajamo (tudi) v pravnem smislu je v tem, da spremenjenemu pozitivnemu pravu nismo dovolj prilagodili tudi naše kolektivne pravne zavesti kot dela širše pravne kulture. > Več...

14.3.2016

dr. Marko Novak

Konj ali traktor, a vselej pred vozom!

Odzivam se na zadnjo kolumno cenjenega kolega dr. Mateja Avblja z naslovom »Voz pred konjem«. V njej je polemiziral z mano in dr. Letnarjem Černičem, ki sva bila kritična do odločitve Ustavnega sodišča v zadevi »Barbara Zobec za ločena mnenja na Vrhovnem sodišču«. Avbelj je kritiziral najin 'vsebinski' pravni voluntarizem, ki da za ceno uveljavitve pravne vsebine žrtvuje 'formo' procesnih predpostavk (za pričetek konkretne presoje po 156. členu URS), kar bi bila, če bi Ustavno sodišče to sprejelo, po njegovem mnenju eklatantna kršitev pravne države. > Več...

29.2.2016

dr. Marko Novak

Zamujena priložnost

Pred par dnevi je v javnosti odmeval sklep Ustavnega sodišča št. U-I-69/15, s katerim je to sodišče zavrglo zahtevo vrhovne sodnice Barbare Zobec za presojo ustavnosti 115. člena ZKP, ki predpisuje, da je »posvetovanje in glasovanje (pri sprejemanju odločitev sodišča, ki sodi v senatni sestavi) tajno.« Vrhovna sodnica je v neki zadevi odklonila podpis posvetovalnega zapisnika, saj se ni strinjala z mnenjem večine v senatu, saj naj bi omenjena zakonska določba posegala v ustavno načelo neodvisnosti sodstva. > Več...

15.2.2016

dr. Marko Novak

Še o ločenih mnenjih vrhovnih sodnikov

Montesquieu je v svojem najslavnejšem delu iz leta 1748 zapisal: »V monarhijah prevzamejo sodniki funkcijo arbitrov: skupaj razpravljajo, si izmenjujejo mnenja, sklepajo dogovore, prilagajajo svoja mnenja glede na mnenja drugih; manjšinska mnenja se vtkejo v večinska. Toda to ni v naravi republike.« > Več...

1.2.2016

dr. Marko Novak

Država (ne)zaupanja

Glede na številne dandanašnje pravne in politične diskusije v evropskem prostoru se danes evropske države delijo na države precejšnega zaupanja (high-trust countries) in države nizkega zaupanja (low-trust countries). Glavni kriterij te delitve je zaupanje ali pač ne v vladajoče elite v širšem smislu oz. nosilce oblasti ali vodilnih funkcij v smislu tega, ali prebivalci tem zaupajo oz. ali jim lahko zaupajo, ker utemeljeno pričakujejo, da bodo to pričakovanje izpolnili. > Več...

18.1.2016

dr. Marko Novak

Ločena mnenja vrhovnih sodnikov in enotna sodna praksa

Z velikim zadovoljstvom sem pred dnevi v časopisju prebral novico o nameri, da Ministrstvo za pravosodje ob reformi kazenskega postopka v ZKP uvede tudi ločena mnenja za vrhovne sodnike v posameznih zadevah. To je v meni vzbudilo upanje, da se reforma pravosodja premika v pravo smer. Da bomo korak za korakom posodabljali naš pravosodni sistem, ki se – v primerjavi z zahodom in severom Evrope – vendarle zdi še preveč okostenel. Morda pričakujem preveč, a vendarle se to zdi vsaj signal, poskus, da se še preveč formalistično in v toge uradniške vzorce ukalupljeno pravosodje premakne naprej. > Več...

4.1.2016

dr. Marko Novak

Sodstvo in politika

Ob koncu leta, v katerega smo pravkar vstopili, bomo praznovali četrt stoletja obstoja Ustave naše samostojne države. Ob takšni priložnosti se navadno ponudi priložnost za premislek o upravičenosti ali smiselnosti njenih določenih delov. V mislim imam člena 133 in 166, ki sodnikom in ustavnim sodnikom izrecno prepovedujeta članstvo v 'organih' političnih strank – in jim s tem implicitno dovoljujeta »običajno« članstvo v političnih strankah. > Več...

21.12.2015

dr. Marko Novak

Satira in blatenje sodnice 2

Nadaljujem svojo prejšnjo kolumno predvsem kot odziv na nekatere nove, v glavnem proti - argumente na moje pisanje, ki so se pojavili v teh dveh tednih in ki bi utegnili zanimati tudi javni prostor. Tu mislim predvsem na argument cenjenega kolega, ki se mu zdi (še posebej morebitni kazenski) pregon satirika v takšni situaciji povsem zgrešen, pa tudi argument neke angleške višje (upravne) sodnice na Upper Tribunal v Londonu (Oddelek za imigracijo in azil). Ta je celo poudarila, da so angleški sodniki izjemno omejeni glede možnosti odzvati se na neko medijsko poročanje, kaj šele na nekakšno satiro. > Več...

7.12.2015

dr. Marko Novak

»Satirično« blatenje sodničine odločitve

V poplavi takšne ali drugačne javne kritike sodstva in sodnikov, ki je danes prej vsakdan kot redkost, smo bili pred dnevi priča »izpadu« voditelja sicer (vsaj meni) simpatične satirične oddaje na Planet TV. Voditelj oddaje, sicer naš znani komik, je »kritiziral« mariborsko sodnico, ki jo je omenil z resničnim imenom in priimkom!, zavoljo njene menda napačne odločitve v nekem lokalno precej odmevnem kazenskem primeru. > Več...

23.11.2015

dr. Marko Novak

Argument večine v sodstvu

V naši laični in strokovni javnosti še vedno odmeva odločitev Ustavnega sodišča, ki je omogočila referendum o noveli ZZZDR glede spremembe definicije zakonske zveze. O sami vsebini odločitve tu ne bom podrobneje razpravljal, naj na splošno le nakažem, da se mi po vsebini zdi prepričljiva in sem eden tistih, ki jo podpiram. Sicer pa me tu bolj zanima sistemski vidik t. i. argumenta večine, ko gre za njegovo uporabo v sodnih postopkih. > Več...

9.11.2015

dr. Marko Novak

Ustavna sodna reforma 2016

Z zanimanjem sem spremljal govor Ministra za pravosodje ob letošnjem Dnevu pravosodja, kjer je za naslednje leto, torej 2016, napovedal pravi pravosodni zakonodajni horuk. V tem sklopu sem se še posebej razveselil že dolgo napovedanega zakona o Sodnem svetu, pozitivno pa je vznemirila tudi napoved nekaterih ustavnih sprememb glede sodstva. Nekatere ideje glede ustavne sodne reforme pa sem žal sprejel s kislim obrazom. > Več...

26.10.2015

dr. Marko Novak

Ograja kot simbol

V teh težkih dneh de facto izrednega stanja na domala koridorju med našo južno in severno mejo se takšnemu ali drugačnemu razmišljanju o trenutni migrantski problematiki ne da izogniti. Ob tem se nekateri naši rojaki neutrudno borijo »na fronti«, drugi sestankujejo in mrzlično iščejo rešitve, spet tretji skušamo vse to razumeti. > Več...

12.10.2015

dr. Marko Novak

Sodstvo in mediji

Podoba slovenskega sodstva v domači javnosti je precej klavrna. To se tudi kaže na različnih (mednarodnih) lestvicah zaupanja naših prebivalcev v domača sodišča. Navsezadnje nas tudi mediji nenehno zasipajo z raznimi, v glavnem izključno slabimi zgledi iz sodstva in po eni ali dveh razveljavitvah »velikih« sodnih zgodb že skličejo »izredno« televizijsko sejo o brodolomu slovenskega sodstva. Tudi »uradni« in tako profesionalni mediji zavzeto prodajajo gledalcem, bralcem in poslušalcem kakšno »podtaknjeno« zgodbo o Sloveniji kot največji kršilki človekovih pravic v celem Svetu Evrope. > Več...

28.9.2015

dr. Marko Novak

Služenje normi

Pravnice in pravniki smo predvsem zavezani pravnim normam. Ko so te (pravne) norme ustavne norme, zakonske norme, norme pravičnosti itd., jih lahko zapišemo z veliko začetnico (tj. Norma). Po izrazom »norma« (tj. z malo začetnico) pa je še posebej sodnikom (v njihovem žargonu) znano nekaj drugega, veliko manj svečanega in bolj »turobnega«: t. i. številčna norma, ki prek meril Sodnega sveta določa kakovost dela sodnic in sodnikov glede ocene njihove službe. Za nesodnike enostavno povedano, »norma« pomeni minimalno število sodb neke vrste, ki jih mora neka sodnica oziroma sodnik z  nekega področja izdelati v enem letu za zadovoljivo oceno njenega oziroma njegovega dela. > Več...

14.9.2015

dr. Marko Novak

Sodniki kot odločevalci

Izkušeni sodniki cenijo pri svojih mlajših kolegih med drugim predvsem precejšnjo sposobnost za odločanje v posameznih pravnih primerih in seveda tudi sposobnost utemeljiti takšno odločitev. Pričakovano je to potem ena izmed lastnosti, ki naj bi jo imela tudi kandidatka oziroma kandidat za nastop sodniške funkcije. Poleg znanja torej prihajajo v poštev tudi osebnostne lastnosti kandidata. > Več...

31.8.2015

dr. Marko Novak

Pravo in čustva

Tradicionalna podoba razmerja med pravom – oz. njegovo »krono« – sodstvom – in čustvi je tista, ki jo je pred lepo orisal bivši vrhovni sodnik Ogrizek. Če parafraziram, je nekako zapisal, da v sodni dvorani gospoduje racionalnost, kjer ni mesta za čustva, ta pa (tudi pri sodniku) zaživijo v vsej svoji življenjski pestrosti, ko sodno dvorano zapre. Če sem se kot opazovalec sodništva nekoč podpisal pod to izjavo, bi danes priznal, da je preveč idealizirana ali vsaj pretirano dualistična. Četudi njena poanta ostaja enaka in klasična. > Več...

17.8.2015

dr. Marko Novak

Krajše obrazložitve prvostopenjskih sodb

Proces prenove sodnega sistema, ki naj bi se pričel že nekje to jesen, je treba izkoristiti za odpravo in spremembo čim več sistemskih anomalij, ki so nakopičile v zadnjih dvajsetih letih. Ena od teh bi utegnila biti tudi preobsežnost obrazložitev odločb sodišč prve stopnje. > Več...

3.8.2015

dr. Marko Novak

Objavljanje prvostopenjskih sodb

Eden izmed pogojev za ustvarjanje večjih možnosti za enotenje sodne prakse, o čemer sem pisal v prejšnji kolumni (»Neenotnost sodne prakse«), je tudi dosledno objavljanje sodnih odločb. Mislim na njihovo objavljanje na danes najvplivnejšem mediju – internetu. Na portalu oz. spletnih straneh sodišč. > Več...

20.7.2015

dr. Marko Novak

Neenotna sodna praksa

Po mnenju različnih akterjev slovenskega pravosodja je eden izmed perečih problemov naših sodišč še vedno tudi neenotna sodna praksa. Popolnoma enotna sodna praksa realno seveda ni mogoča. A če se izpostavlja problem v tej smeri, potem pomeni, da naša sodna praksa vendarle ni dovolj poenotena. > Več...

6.7.2015

dr. Marko Novak

ESČP: Iskanje fantomskih kandidatov

Prejšnji teden smo lahko iz medijev razbrali, da predsednik Republike tudi v drugo ni izbral nikogar izmed prijavljenih kandidatov za sodnika v Strasbourgu oz. ni predlagal Državnemu zboru v imenovanje z zakonom predpisane liste kandidatov oz. kandidatk. Uradna razloga za to naj bi bila dejstvo, da med kandidati, ki sta jih v svojem mnenju predlagala Sodni svet in Vlada, ni kandidatke, četudi je večina tistih, ki opravljajo sodno funkcijo v Sloveniji, žensk, ter da je prišlo do nekaterih zapletov v postopku potrjevanja formalnih pogojev glede določenih kandidatov. To pomeni, da bo treba izpeljati nov postopek zbiranja kandidatur, ki bo tako že tretji. > Več...

22.6.2015

dr. Marko Novak

Razmislek ob častitljivem jubileju magne vseh kart

V teh dneh smo bili priča medijskim poročanjem ob praznovanju 800. obletnice Magne carte libertatum, ki se je s precejšnim pompom odvijalo v Angliji. Na to je sicer pred časom že opozoril kolega Letnar Černič v svoji kolumni. Osemsto let je častitljiva starost za nek pravni akt in verjetno ga ni pravnika v današnjem svetu, ki ne bi vsaj v grobem poznal njegove vsebine oziroma pomena. > Več...

8.6.2015

dr. Marko Novak

Sodni svet do ustavne presoje

Prejšnjo kolumno (Mamljivost »enotnosti« oblasti) sem zaključil z razmišljanjem o možnosti sprožitve ustavne presoje glede nove parlamentarne prakse v zvezi z vsebinskim nadzorom in zavračanjem predlogov Sodnega sveta za izvolitev kandidatov v sodniško funkcijo. Tu nadaljujem razmišljanje v tej smeri. > Več...

25.5.2015

dr. Marko Novak

Mamljivost »enotnosti« oblasti

Iz magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije (MVK) Državnega zbora z dne 14 in 18. 5. 2015 je razvidno, da se nadaljuje poseganje poslancev Državnega zbora v vsebinske odločitve Sodnega sveta glede izbire kandidatov ne-sodnikov za izvolitev v sodniško funkcijo. Očitno je za poslance kocka padla oziroma je bila pot za takšno početje tlakovana z zadevo Dolinšek, ki jo poslej jemljejo kot precedenčno za širjenje svojih pristojnosti v smislu vzpostavljanja (nadrejene) instance nad Sodnim svetom. > Več...

11.5.2015

dr. Marko Novak

Še o Patrii – s pravnega argumentacijskega vidika

Ne morem si kaj, da ne bi zapisal vsaj še tele kolumne o »primeru vseh primerov« v naši politiki in pravu zadnjih letih. Beseda 'patria' je tudi zavoljo tega primera pri nas postala še dodatno večpomenski pojem: najprej je to ime vrste osemkolesnega oklepnega vozila, zavoljo katerega se je celotna zgodba tudi začela, nato je to postalo ime tega razvpitega pravnega primera in navsezadnje je v latinskem izvirniku to seveda izraz tudi za 'domovino'. In zdaj ta prvi pomen prek drugega »tepe« tretjega oziroma vsaj njegovo pravno dimenzijo. > Več...

27.4.2015

dr. Marko Novak

Razmislek o Patrii

Glede na trenutno odmevnost »primera vseh primerov« ali vsaj pravnega primera desetletja ga ni za državo in javno sfero zainteresiranega človeka, ki ne bi imel takšnega ali drugačnega stališča o njem. Še toliko bolj, ko gre za pravnika ali pravnico. Tako, v tej kratki refleksiji, v tok debate o tej javni pravni zgodbi prilivam še dodatno iz piskra svojih razmišljanj. > Več...

13.4.2015

dr. Marko Novak

'PDI' danes in jutri

Ni skrivnost, da Ministrstvo za pravosodje razmišlja o reformi pravniškega državnega izpita (s kratico 'PDI'). Trenutno stanje na tem področju naj ne bi bilo zadovoljivo, zato je čas, da gremo naprej. Da spremenimo stvari na bolje. Vendar naj tu ne bi veljala naglica, ampak je treba stvari dobro premisliti. > Več...

30.3.2015

dr. Marko Novak

Internetna jezikovna policija

Pred dnevi sem prek zasebnega inštituta soorganiziral mini delavnico o enakosti spolov pri korporativnem upravljanju, z osredotočenostjo na mala in srednja podjetja. Za ta projekt smo uspeli pridobiti majhno subvencijo (small grant) ameriške ambasade v Sloveniji. Njegov ključni dogodek je bil obisk profesorice javnih politik z znane University of Southern California, s pomočjo katere smo izvedli dvodnevno delavnico v Ljubljani, na Fakulteti za management in pravo (MLC). Na njeni spletni strani smo oglaševali dogodek v slovenščini in pri tem obljubljali tudi prevajanje po potrebi. > Več...

16.3.2015

dr. Marko Novak

Zmešnjava našega visokega šolstva

Zadnja afera glede objave visokih honorarjev, dodatnih zaslužkov velikega števila visokošolskih profesorjev se zdi le vrh ledene gore zmešnjave v tem našem družbenem podsistemu. Že za malo bolje poučene pa podatki, ki so bili zdaj razkriti, niso nikakršna skrivnost. Že dolgo se je namreč vedelo, da je služba profesorja na univerzi poseben privilegij. Nekakšna sanjska služba. Zato so se je krčevito oklepali in se otepali konkurence. > Več...

2.3.2015

dr. Marko Novak

Profesor Robert Alexy

Kakšen privilegij za teden dni pobegniti od dnevne politike na sneg ter dati vse njene intrige vsaj za nekaj dni »na hladno«! Potem pa moža in očeta, ki nekje v kolektivnem zavednem pohajkuje daleč od javnega, spet v mislih poišče in pokliče njegov polis v spet neko novo refleksijo nečesa konkretnega in aktualnega.

> Več...

16.2.2015

dr. Marko Novak

Čarobna formula - skrajšani postopek

Skrajšani zakonodajni postopek naj bi po naravi stvari kot sumarni postopek bil namenjen manj pomembnim oziroma manjšim spremembam zakonodaje, ki ne terjajo neke obsežnejše parlamentarne razprave. Načeloma naj bi zakonodajna pot bila redna, skrajšani postopek pa naj bi od tega bil nekakšna izjema, ko naj se z bagatelnimi, nekontroverznimi družbenimi vprašanji ne bi tratilo nesorazmerno veliko dragocenega poslanskega časa. To je vsaj nekakšna ustavna pravno-politična teorija. > Več...

2.2.2015

dr. Marko Novak

Trije možje pomenijo tigra

Pri zadnji neizvolitvi odvetnice za sodnico višjega sodišča v Državnem zboru se je spet enkrat izkazalo, da ko v procesu argumentacije zmanjka argumentov, potem prevlada argument moči. Moč glasov. »Pač Državni zbor ni vezan na mnenje Sodnega sveta«, bi rekel kakšen izmed poslancev. To je sicer formalno res – in nekaj podobnega se je pripetilo tudi Predsedniku Republike pri zadnjem razpisu za sodnika ESČP. To si Državni zbor lahko »privošči«, saj formalnopravno svoje odločitve ne rabi obrazložiti. To je privilegij organov političnih vej oblasti. > Več...

19.1.2015

dr. Marko Novak

Svetovni uspeh ameriškega pravnega izobraževanja

Pred časom sem se v turškem obmorskem letovišču Belek udeležil svetovnega simpozija o sodniškem izobraževanju. Govorci so predstavljali razne pristope k izobraževanju na pravnih fakultetah, v okviru pripravništva na sodiščih in tudi glede izobraževanja sodnic in sodnikov. Med prispevki v zvezi z izobraževanjem na pravnih fakultetah me je posebej pritegnil prispevek prof. Colbruna s Pennsylvania State University. Malo zato, ker sem tudi sam nekoč bil deležen šolanja v ZDA, predvsem pa me je zanimalo, kakšno je situacija glede tega čez lužo sedaj ter kakšni so trendi. > Več...

5.1.2015

dr. Marko Novak

Rimsko pravo nekoč in danes

Najprej vsem bralcem teh kolumn Srečno 2015!
O čem naj bi pisal prav na začetku leta, če ne o začetkih – nekoč, ne tako daleč, a že davno. A vendar še vedno nekako v nas ... > Več...

22.12.2014

dr. Marko Novak

Talci političnega soliranja

Tokrat izhajam iz zadnjega odstavka kolumne mojega predhodnika (M. Avbelj, O stolpu v Pisi), hkrati pa se smiselno navezujem tudi na predprejšnjo kolumno (M. Jančar, Kdo je zmagal?). Odzivam se na aktualen način spreminjanja Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi. Do njega sem kritičen, saj ne gre le za konkretni primer, temveč za simptomatiko, značilno za domala celotno zgodovino naše države, v kateri način političnega soliranja (ponovno!) jemlje najširšo pravno sfero za talca lastnih ambicij. > Več...

8.12.2014

dr. Marko Novak

Porota ali napota?

V zadnjih dneh smo bili v ZDA priča besnenju množic temnopoltih in drugih rasnih manjšin. Najprej v dveh ameriških mestih, nato še drugod, potem ko sta tamkajšnji veliki poroti oprostili belopolta policista vseh obtožb glede domnevnih zlorab pooblastil zoper osumljenca. Zavoljo teh zlorab sta dve osebi v policijskem postopku celo umrli. Množice so tovrstne ameriške (pretežno belopolte) porote obtoževale zarotništva zoper temnopolte in druge manjšinske prebivalce te države, ki bi se tako ali drugače znašli v policijskih postopkih. > Več...

24.11.2014

dr. Marko Novak

Pravni pomočniki

Povod za tole pisanje je nedavno vprašanje neke študentke prvega letnika prava, kaj pravzaprav pomeni paralegal(s). Jasno, da sem se s tem izrazom srečal že dolgo nazaj, ko sem se prvič bolj podrobno spoznaval z ameriškim pravom, a o tem pojavu nisem nikoli resneje razmišljal. > Več...

10.11.2014

dr. Marko Novak

Zakoniki nekdaj in danes

Med »krompirjevimi počitnicami« mi je naposled uspelo nekoč zamujeno: ogledal sem si namreč izvirnik Hammurabijevega zakonika v Louvru. Priznati moram, da ko stojiš na dotik skoraj štiri tisoč let staremu spomeniku, ti ne more biti niti malo vseeno. Vsa ta stoletja, njih skoraj štirideset, se zgostijo z vso silo v dramatičnost trenutka. Pa saj to, natančno rečeno ni najstarejši človeški pravni dokument, ki bi ga odkrili na tem planetu, a je v svoji najdeni ter razkriti obsežnosti skoraj tristo členov vendarle prav to: od starih – najmogočnejši! Zato je njegova simbolna vrednost izjemna, domala arhetipska. > Več...

27.10.2014

dr. Marko Novak

Sodstvo in Evropa: Slovenija v. Črna gora

Pridruževanje neki eminentni skupnosti držav, kot je nedvomno EU, je priložnost, da se tudi na določenih pravnih področjih dvigne kakovost. Iz takšnih sprememb lahko razberemo določene trende. Evropske ali trende EU, namreč. Tako je Slovenija pred letom 2004 pri sprejemanju acquisa morala spreminjati svojo zakonodajo, celo Ustavo. Podobna situacija zdaj kot kandidatko za vstop v EU čaka tudi Črno goro. > Več...

13.10.2014

dr. Marko Novak

Blišč in beda naše lokalne samouprave

Ob zdaj že teden starih lokalnih volitvah se je zopet ponudila priložnost razmisleka o stanju naše lokalne samouprave. Tu me zanima predvsem dolgoročnejši, tudi ustavni razvoj tega področja. V sistemu vertikalne delitve oblasti je to tista raven, kjer primarno zadovoljujemo svoje interese. To je še posebej pomembno v sistemu unitarne državne ureditve, kot je tudi Slovenija, za katere je v vsem obdobju samostojnosti značilna bolj ali manj močna centralizacija oblasti. > Več...

29.9.2014

dr. Marko Novak

Novi pravosodni minister – velika pričakovanja

Za marsikoga je bil predstavitveni nastop novega pravosodnega ministra precej spodbuden. Kot pozitivna plat njegovega razmišljanja je še posebej izstopala pripravljenost za reformo širšega sistema sodstva. Tovrstne zagnanosti namreč pri prejšnjem resornem ministru ni bilo moč zaznati – vsaj ne v potrebni meri. > Več...

15.9.2014

dr. Marko Novak

Vprašanje legitimnosti strokovne komisije za odvzem poslanskega mandata

V teh dneh smo priča začetku delovanja posebne komisije pravnih strokovnjakov, ki naj bi podala mnenje o tem, ali bi odvzem poslanskega mandata Janezu Janši, ki trenutno prestaja zaporno kazen na Dobu, bil pravno pravilen ukrep. Takšno mnenje naj bi bilo ustrezna vsebinska podlaga za Mandatno-volilno komisijo, ki naj odloči glede izvedbe omenjenega ukrepa. > Več...

1.9.2014

dr. Marko Novak

Vsi predsednikovi možje … in žene?

Slovensko javnost je pred kratkim razburkala odločitev predsednika Republike, da kljub sedmim kandidatom, prijavljenim na razpisu Ministrstva za pravosodje za izbor novega slovenskega sodnika na ESČP, ne predlaga nobenega oz. ne oblikuje ustrezne liste kandidatov za imenovanje v DZ. > Več...

18.8.2014

dr. Marko Novak

Novinarski kodeks in etika javnega prostora

K etiki javnega prostora nedvomno veliko prispevajo novinarji s svojem medijskim poročanjem. Pri tem je pomembno, da je njihovo poročanje odgovorno in v skladu z najrazličnejšimi pravnimi pravili. Navsezadnje je njihovo delovanje, kot četrte veje oblasti, izjemno pomembno za demokracijo informacijske družbe. A biti mora delovanje v skladu s »pristojnostmi«, ki jih takšna »veja oblasti« v družbi ima. Če novinarji te meje prestopajo, ne prispevajo k družbenemu ravnovesju, temveč prej nasprotno. > Več...

4.8.2014

dr. Marko Novak

Umetna inteligenca, pravo in Slovenija

Z razvojem postaja naša družba vse bolj informacijska. Tako globalna kot lokalna. Pri tem je informacijska tehnologija (IT), ki vse bolj zaznamuje naše vsakdanje življenje, še vedno eno od najhitreje rastočih industrijskih področij. Brez računalnika, interneta, Googla, e-mejla, pametnih telefonov, tablic … si našega komfortnega bivanja več ne moremo predstavljati. V ta IT-paket bi zlahka, vse manj futuristično uvrstili tudi t. i. umetno inteligenco (artificial intelligence s kratico AI), ki bi jo poenostavljeno lahko razumeli kot zmogljivost računalniških sistemov, nekakšnih inteligentnih robotov, da sami – namesto človeka – rešujejo določene probleme. > Več...

21.7.2014

dr. Marko Novak

Z deklaracijo razdeljevati oblasti?!?

V tem vročem volilnem letu nas jeseni čakajo še lokalne volitve. V tej zvezi je ob njihovem nedavnem razpisu prah znova dvignila (ne)sojena občina Ankaran, za katero se bodo volitve izvedle prvič. Toda kljub dokončni odločitvi Ustavnega sodišča o ustanovitvi te občine pred časom, je s strani nekaterih poslancev, ki so jih intelektualno podpirali določeni profesorji prava, prišlo do pobude, da se to vendarle ne bi zgodilo. Tu mislim na deklaracijo poslancev o neizvršitvi ankaranske odločbe Ustavnega sodišča. > Več...

7.7.2014

dr. Marko Novak

Sodstvo med neodvisnostjo in odgovornostjo ter primer Patria

Ena od bistvenih načel za kakovostno in učinkovito delovanje sodstva je njegova neodvisnost. To je v svoji deklaraciji ob deseti obletnici obstoja poudarila tudi Evropska mreža sodnih svetov (s kratico ENCJEuropean Network of Councils of the Judiciary), kot eden izmed pomembnih think tankov razvoja standardov in smernic kakovostnega sodstva v Evropski uniji v zadnjem desetletju. > Več...

23.6.2014

dr. Marko Novak

Ustavno sodstvo na torišču družbenih moralno-političnih vrednot

Teorija ustavnega prava in splošna pravna teorija pogosto poudarjata »obremenjenost« ustavnosodnega odločanja z ideološkimi, moralno-političnimi, skratka vrednostnimi vprašanji. Ti očitki letijo domala na vsa ustavna sodišča tega sveta – toliko bolj, kolikor so pravni sistemi, v katerih tovrstna sodišča delujejo, demokratični. Le v nedemokratičnih pravnih sistemih ustavna sodišča odločajo povsem vrednostno »nevtralno«. > Več...

10.6.2014

dr. Marko Novak

Talent za pravo – z vidika kognitivnih lastnosti posameznika

V vsakem poklicu so ljudje, ki svoje delo opravljajo bolje kot denimo drugi. A kaj je tisto, kar jim to omogoča? K temu gotovo prispeva lastna angažiranost pri pridobivanju novega znanja in njegovem nenehnem nadgrajevanju ter delavnost. Toda pri določenih posameznikih se zgoraj omenjeno bolj prime kot pri drugih. Gre tudi za to, da nekoga nekaj intuitivno žene v nek poklic, kjer je potem tudi uspešen. Lahko bi govorili o nekakšni naravni predispoziciji za to, ki skupaj s samodejavnostjo (delavnostjo) prinese pozitiven rezultat. Talent? > Več...

26.5.2014

dr. Marko Novak

Kodeks poklicne etike tudi za ustavne sodnike

Pred kratkim sem sodeloval na posvetu o sodniški etiki in integriteti na našem Vrhovnem sodišču, ki ga je organiziral Sodni svet in kjer smo razpravljali o dilemah in problemih v zvezi s sodniško etiko. Sam sem predstavljal nekatere mednarodne vidike kodeksov sodniškega poklicnega ravnanja. V pripravi na ta posvet sem pri raziskovanju te tematike naletel na zanimivo določbo iz Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope št. 12 iz leta 2010 glede sodniške neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti, ki se glasi: »To priporočilo [glede vprašanj sodniške etike] se nanaša na vse osebe, ki izvajajo sodniške funkcije, vključno s tistimi, ki se ukvarjajo z ustavnimi zadevami.« > Več...

26.3.2014

dr. Marko Novak

KPK med realnim in simbolnim

Pa naj še sam pripišem kakšno svojo misel k postopku imenovanja novega vodstva KPK, ki še ni zaključen … Pišem pa v času, ko je medijski vihar okoli tega že malce pojenjal ter se je gladina problema nekoliko umirila, kar daje vsaj nekaj več možnosti videti globlje. > Več...

3.3.2014

dr. Marko Novak

Nevarne čeri prihajajoče visokošolske reforme

Smo majhna, prikupna dežela, ki je nenehno v pravni tranziciji. Pri nas velja nezapisani ustavni običaj domneve spremenljivosti zakonodaje. Ta pravi, da je treba zakone spreminjati najmanj enkrat na leto, po možnosti še večkrat (čim večkrat tem bolje!), razen če se dokaže, da sprememba ni potrebna. Toda to se ne dokazuje, zato je takšna domneva v bistvu prej neizpodbojna, kot je neizpodbojna domneva, da se moda nenehno spreminja, pri zakonih pa velja prepričanje, da je star zakon nujno slab, ker ne sledi modnim smernicam. > Več...

9.12.2013

dr. Marko Novak

Turki »prihajajo«!

Že desetletje in več se v EU odvijajo debate o tem, kdaj in ali sploh bo Turčija vstopila v to povezavo. Enkrat je zadeva bolj aktualna, drugič se za nekaj časa poleže. Zdaj se zdi, da so debate spet oživele in da je vprašanje članstva Turčije v tej evropski povezavi spet na vrhu vala.  Morebitni pomisleki glede njenega vstopa v EU pa nikakor niso ekonomski. Po svoji gospodarski moči, ki je ekonomska kriza v zadnjem času ni tako prizadela kot velik del evropskih držav, je Turčija gotovo med močnejšimi evropskimi državami. > Več...

22.10.2013

dr. Marko Novak

Pritožbena obravnava

Marsikateri pravnik, ki je imel srečo ali vsaj možnost obiskovanja predavanj prof. B. M. Zupančiča na Pravni fakulteti v Ljubljani, se bo spomnil (tedaj še v slovenščino neprevedenega) učbenika Mladena Grubiše, Činjenično stanje u krivičnom postupku, ki je bil obvezna literatura pri njegovem predmetu kazensko procesno pravo. Meni je od tega denimo za vselej ostalo v spominu, da je – še posebej v kazenskem postopku – predvsem prvostopenjsko sodišče tisto, ki obvlada vso umetnost in obrt ugotavljanja dejanskega stanja in izvajanja dokazov, pritožbeno sodišče pa naj bi skrbelo bolj za reševanje pravnih vprašanj. > Več...

23.9.2013

dr. Marko Novak

Učenje na pamet - adijo pamet?

V kratkem se bo v visokošolskih zavodih pričelo novo šolsko leto. Tudi študenti in študentke bodo kmalu sedli v šolske klopi, pripravljeni na srkanje novega znanja, ki jim ga bodo v čaše učenosti nalivali njihovi profesorji. Tudi na pravnih fakultetah. Tako vsak, ki je kdaj bil študent, tam okoli prvega oktobra začuti v sebi vsaj neko rahlo vznemirjenje. > Več...

16.9.2013

dr. Marko Novak

Se lahko kaj naučimo od Balkana?

V času Jugoslavije je bila Slovenija pregovorno njen ekonomsko najučinkovitejši, pa verjetno tudi pravno najbolj urejeni del. Naši »južni bratje« so nas v tem smislu celo nekako idealizirali, češ »vi Janezi imate v sebi nekaj germanskega«, kar naj bi že samo po sebi simboliziralo red in urejenost. Česar naj oni »Balkanci« ne bi premogli v takšni meri. V navidezno vzvišeno pozicijo so nas postavljali celo Hrvati, še najmanj balkanski od vseh Balkancev, s katerimi smo prehodili dobršen del zgodovinske poti že prej, v skupni habsburški monarhiji. > Več...

2.9.2013

dr. Marko Novak

Ne previtka in ne predebela, predvsem pa urejena

Že naši najstarejši predniki so se ukvarjali z državo. Veliki zgodovinar Jacob Burckhardt je zapisal, da njenega točnega nastanka ni mogoče določiti. Eden izmed najznamenitejših zapisov o njej je seveda tisti Platonov, kjer gre za paralelizem duše in države. Na podlagi razdelitve duše na več delov Platon zasnuje utopično družbeno delitev v državi. Ta naj bi imela tri razrede, pri čemer bi vsak razred imel lastnost enega dela duše: delavci naj bi ustrezali čutnemu delu duše, vojaki njenemu voljnemu delu, filozofi pa umskemu ali razumnemu delu duše. > Več...

5.8.2013

dr. Marko Novak

Slovenija med trgom in socialo

Z družbenimi in političnimi spremembami konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja smo v Sloveniji iz socializma stopili na pot tržno-socialne države. Namen uvajanja tržnega gospodarstva je bil v uvedbi konkurence in s tem višje ter bolj kakovostne proizvodnje, ki naj bi povečala družbeno blaginjo, saj naj bi takšen sistem bil bolj učinkovit od socialističnega planskega gospodarstva.

> Več...

22.7.2013

dr. Marko Novak

Levi in desni pravniki

Pogosto slišimo nekatere naše novinarje, kako se čudijo v smislu: »A zdaj pa bomo imeli že leve in desne pravnike, ko imamo ta leve in desne že med drugimi strokovnjaki?« Po drugi strani pa se je večina novinarjev že navadila, da ko je govora o določenih aktualnih javnih pravnih problemih, povabijo na predstavitev nekatere bolj levo in desno usmerjene pravnike. Slišimo tudi kolego Cerarja, ki govori o »prodanih dušah« med pravniki. > Več...

3.7.2013

dr. Marko Novak

»Pravosodna inšpekcija« kot trojanski konj politike?

Na nedavni okrogli mizi o problemih slovenskega sodstva na Ustavnem sodišču RS je njegov predsednik razmišljal o tem, da obstoječi način normiranja sodniškega dela in tudi najnovejši poskusi njegove regulacije vse bolj sodniško funkcijo spreminjajo v uradniško. Tega ni moč zanikati. A ne samo to – zdi se celo, da se v pomembnem delu slovensko sodstvo v svojem zgodovinskem razvoju še sploh ni uspelo povsem izviti iz preživetih uradniških okvirov, ker mu to niso omogočile družbenopolitične okoliščine. > Več...

24.6.2013

dr. Marko Novak

Ustvarjalnost in reproduktivnost

Ustvarjalnost je gonilo razvoja človeške družbe. Še posebej jo je treba ne le vzdrževati, temveč tudi potencirati in spodbujati v času družbene stagnacije, da ne govorimo v času družbene krize. Zato, da družba, ki je ujeta v neke preživele in iztrošene modele, najde rešilno bilko za svoje preživetje in se premakne naprej. > Več...

29.4.2013

dr. Marko Novak

Na mladih svet stoji - ali pa na glavi!

Iz medijev in od drugod dobivamo vse več podatkov o tem, kako je trenutna gospodarska kriza še posebej zarezala v položaj mladih.  Za njih ni pravih služb, še manj rednih zaposlitev za nedoločen čas, brezposelnost med njimi je vse višja. Področje prava tu ni nobena izjema. Ali pa to postaja še posebej izpostavljeno? > Več...

18.3.2013

dr. Marko Novak

Vzhodna podskupina celinskega evropskega prava

Komparativista David in Grasmann sta v svojem delu iz leta 1988 (Uvod v velike sodobne pravne sisteme) pravo celinske Evrope, tudi rimsko-germansko pravo, razdelila v naslednje podskupine: (a) zahodno-romansko, (b) srednje-evropsko ali germansko, (c) skandinavsko ali nordijsko in (č) socialistično. Od stvaritve tega dela, ki je s področja primerjalnega prava, žal trenutno edino prevedeno v slovenščino, je od tedaj minilo že 25 let, zato bi težko takšnim sistemom rekli »sodobni«. No, resnici na ljubo tudi drugi primerjalni pravniki (npr. Kötz in Zweigert) večinoma prisegajo na podobno razdelitev, saj je ta zgodovinsko utrjena. Tako se je zavoljo zgodovinskih okoliščin za hipec treba zaustaviti le pri zadnji, socialistični podskupini. > Več...

18.2.2013

dr. Marko Novak

Argument 'zdrave pameti' v pravu

Zdrava pamet ali zdrav (raz)um sta dobrodošla kjerkoli, na kateremkoli družbenem področju. Še posebej v sodobnih zapletenih ali kompleksnih razmerah, ki so rezultat razvoja družbe in civilizacije, ki je razvila številne družbene sisteme in podsisteme, ki jih vedno bolj obvladajo le ozko specializirani strokovnjaki. A še ti se vedno pogosteje zapletejo v razne nerešljive probleme in uganke. > Več...

7.1.2013

dr. Marko Novak

Med ustavnosodnim formalizmom in funkcionalizmom: Zakaj lahko zadnja referendumska odločitev Ustavnega sodišča RS pravnoteoretsko zdrži

Ena od tradicionalnih razlik med evropsko-kontinentalno in anglo-ameriško pravno družino je tudi v pogledu na vlogo sodišča oz. sodnika. Ta se sicer v sodobnem svetu vztrajno manjša, a nikakor še ni presežena. Angleški sodniki so si že v srednjem veku izborili precejšnjo mero neodvisnosti predvsem v konfrontaciji z izvršilno vejo oblasti, na evropskem kontinentu pa so dolgo ostajali v senci izvršilne veje (npr. v ancien régimu francoski parlementi), nato pa zakonodajne veje oblasti. Sodna veja oblasti se na kontinentu pravzaprav dodobra osamosvoji kot samostojna veja oblasti šele po drugi svetovni vojni. Vendar je to veljalo bolj za germansko, skandinavsko ter deloma romansko pravno podskupino, ne pa za socialistično. > Več...

12.11.2012

dr. Marko Novak

Kratka refleksija o ustavnih pravnikih

Že nekaj časa se pri nas v medijskih nastopih različnih pravnih strokovnjakov pojavlja zapis 'ustavni pravnik' (-ca) ob zapisih imen teh pravnikov. Zdi se, da imajo mnenja določenih pravnikov v zadnjem času precejšen vpliv na javno mnenje, četudi še nisem zasledil nobene empirične analize takšnega vpliva. Pridevnik 'ustavni' jim pri tem daje še posebno težo. Morda je to za javnost pomembno, smiselno in se jim zdi tudi všečno, pravniški profesiji pa se, glede na pogovore z različnimi pravniki, gotovo zdi malce čudno, nekonsistentno, morda celo banalno … Kje je torej problem? > Več...

5.9.2012

dr. Marko Novak

Od sodnega uradnika do sodnika – prevrednotenje vrednot

V zadnjem času se zopet odpira vprašanje družbene vloge sodniške funkcije pri nas – predvsem v zvezi s številnimi problemi v sodstvu: od premajhne učinkovitosti sodnikov glede preštevilnih sodnih zaostankov, prevelikega sodniškega formalizma, premajhne avtoritete sodišč med strankami sodnih postopkov in slabega splošnega družbenega ugleda sodstva. > Več...

6.8.2012

dr. Marko Novak

Alternativno pravo

V zvezi z idealnimi tipi prava, o katerih je pisal Max Weber v svojem znamenitem delu Gospodarstvo in družba, se lahko vprašamo, ali je danes, v t. i. sodobnem času, na pohodu nov tip prava, ki bi mu lahko s splošnim imenom rekli tudi postmoderno pravo. > Več...

2.7.2012

dr. Marko Novak

Prešibko zavedanje pravne države

Danes že vrabci čivkajo, da je z našo pravno državo nekaj narobe. Npr. da imamo dve pravni državi: eno za 'smrtnike' in drugo za 'elito'. Problemi v pravosodju, predvsem v zvezi s sodnimi zaostanki, so še vedno pereči. Razne oblike državne socialne pomoči se še zmeraj izkorišča. Večinoma nekaznovane mahinacije z utajevanjem davkov ostajajo »nacionalni šport«. Zoper t. i. tajkune sicer tečejo postopki in so tudi že padle prve sodbe, a kdo ve, če jih ne bodo pred pravnomočnostjo spet rešili spretni odvetniki s kakšnimi procesnimi triki. > Več...

11.6.2012

dr. Marko Novak

Pravičnost kot simbol

Pravičnost so s pravom povezovale že najstarejše človeške družbe. Četudi je strogi pravni pozitivizem, ki je bil v najvišjem vzponu v 19. in začetku 20. stoletja, pravičnost »pošteno« izločeval iz prava, mu je ni uspelo dokončno izločiti. Še danes ostaja kot pomemben simbol prava, pravnikov in pravnih institucij – predvsem sodišč. Je nekakšen univerzalni simbol, vsaj kar zadeva zahodno civilizacijo. Seveda pa so nanjo različno gledali tako časovno kot prostorsko, v skladu z naravo vsakokratne družbe. Prav zanimivo bi bilo pogledati, kako so na pravičnost kot simbol gledali ljudje včasih, kako pa nanjo gledamo danes. To gotovo kaj pove o naravi današnje družbe, civilizacije. > Več...

30.4.2012

dr. Marko Novak

Slavospev pravnemu pozitivizmu

Še dobro se spomnim misli nekega nemškega profesorja izpred let, ki je lucidno ugotavljal, da v kontinentalni Evropi v pravnofilozofskem smislu pravni realizem počasi zamenjuje pravni pozitivizem kot nekakšno temeljno filozofijo, ki prežema pravo in pravni sistem v celoti. To naj bi seveda veljalo tudi za pravosodje. Če pravni pozitivizem v ospredje postavlja zakonodajalca, potem pravni realizem predvsem sodnika. Sodnik se več ne more skri(va)ti za črko zakona, temveč mora prevzeti odgovornost za svojo odločitev. Pravni realisti namreč menijo, da nobena, še tako natančna pravna določba ne nudi sodniku zaklona, da bi se lahko skril za njo. > Več...

19.3.2012

dr. Marko Novak

Hipertrofija pravnikov in naše pravne fakultete

Vedno bolj prihajamo do tega, da je v naši državi pravnikov preveč. Namreč kljub temu, da smo v vrhu Evropske unije glede pravnikov na število prebivalcev, in smo tudi v evropskem vrhu glede števila sodnikov na prebivalstvo, ne moremo trditi, da naš pravni in tudi, ožje, sodni sistem delujeta zgledno. Problem seveda ni le količina pravnikov sama po sebi, temveč predvsem njihova kakovost. V njihovem razbohotenem številu, v tej pretirani kvantifikaciji se zdi, da tudi tiči srž problema. Preveliko število pravnikov se zdi, da kakovostnemu pravu prej škoduje kot koristi. Če parafraziramo prastari Tacitov rek, bi lahko rekli: Corruptissima re publica plurimae juristi. > Več...

20.2.2012

dr. Marko Novak

Hipertrofija prava kot družbena malaise

Danes je že notorno dejstvo, da smo priča hipertrofiji raznoraznih pravnih pravil in pravnih aktov. Bržkone je to globalni pojav, ki tare predvsem zahodno civilizacijo, v kateri se je birokratski državni pravni aparat kot značilnost modernega prava in države še posebej razbohotil. Za moderno in tudi sodobno birokratsko državo je namreč značilno stalno naraščanje pravnih aktov. > Več...

15.2.2012

dr. Marko Novak

Bolonjski čira-čara in študij prava

V slovenski akademski skupnosti že lep čas vre. Nekaj te pare že puha tudi v splošno javnost. Glave deležnikov v visokem šolstvu so pregrete že nekaj let, najmanj od časa uvajanja temeljne reforme terciarnega izobraževanja, tj. bolonjske reforme. Najbolj je zavrelo pred kratkim, z zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. »Okupatorji« so vsi v en glas kazali na omenjeno reformo kot na poglavitnega grešnega kozla za kaotične razmere na fakultetah. Med glavnimi očitki tej reformi so komercializacija, privatizacija, neokolonializem ter profanizacija visokošolskega izobraževanja. Študenti tako bentijo, profesorji so nezadovoljni, Alma Mater Studiorum pa se obrača v grobu. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji