Kot je v ponedeljkovi razpravi povedal minister za javno upravo, ki opravlja tekoče posle, Boris Koprivnikar, je namen zakona zagotoviti lažji dostop do storitev in informacij javnega sektorja vsem uporabnikom, predvsem pa oviranim osebam. Zakon tako med drugim vse državne organe ter osebe javnega prava, pa tudi organe lokalnih samoupravnih skupnosti zavezuje k ureditvi spletnih mest na način, da bodo uporabna tudi za ovirane osebe. Kot izjeme pri tem določa nacionalno rtv-hišo, vrtce in šole.
Zakon zadeva okoli 1360 organizacij, ki bodo morale na spletnih straneh zagotoviti ustrezno velikost pisave, ustrezno ozadje, videoposnetke pa opremiti z znakovnim jezikom za gluhe.
Z zakonom v slovenski pravni red prenašamo tudi istoimensko evropsko direktivo, kar mora država narediti do septembra letos.
V vladnih strankah so v ponedeljek napovedali podporo zakonu. Janja Sluga (SMC) je povedala, da splet postaja eden ključnih elementov današnjega življenja, zato je pomembno, da ga lahko uporabljajo vsi, tudi ovirane osebe.
V DeSUS po besedah Benedikta Kopmajerja menijo, da bo zakon uporabnikom olajšal dostop do spletnih vsebin z informacijami javnega sektorja. Se pa zavedajo, da bo treba v prihodnje urejenost spletišč in mobilnih aplikacij vzpodbujati še naprej.
Po mnenju Bojane Muršič (SD) je zakon "korak k boljši in dostopnejši družbi za vse".
Kritični do zakona so bili v SDS in Levici. Po mnenju Tomaža Lisca in SDS zakon zasleduje pravi cilj, ne smemo pa "zanemariti nove obveznosti in bremena, ki jih bo prinesel organom na lokalni ravni".
Franc Trček (Levica) pa je ocenil, da zakon sicer obravnava pomembno področje, kljub temu pa meni, da vlada ni opravila svojega dela. "Skrbi za invalide bi morali posvečati več pozornosti, ne zgolj na neki kozmetični ravni, kar ta zakon žal je," je dejal.
