"Mednarodno razvojno sodelovanje je izraz in odraz solidarnosti Slovenije kot razvite države do partnerskih držav. Z njim prispevamo k opravi revščine, zmanjševanju neenakosti in k doseganju trajnostnega razvoja. Hkrati pa pripomoremo k varnosti in stabilnosti v regiji in bližnji soseščini ter krepimo gospodarstvo v partnerskih državah," je v DZ pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar.
Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči je temeljni pravni akt na tem področju. Nadomešča in odpravlja pomanjkljivosti do zdaj veljavnega zakona iz leta 2006 ter omogoča lažje in bolj učinkovito izvajanje mednarodne razvojne pomoči.
Zakon med drugim uvaja pojem mednarodne humanitarne pomoči in ji določa lastne cilje. Prav tako uvaja okvirni program, ki bo omogočil prilagodljivo in pregledno načrtovanje sredstev za večletno obdobje, usklajeno na nacionalni ravni.
Novi zakon omogoča tudi sodelovanje zasebnega sektorja v pridobitne namene, določa tudi pravno podlago za sklepanje večletnih strateških partnerstev med proračunskimi uporabniki, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, in izbranimi partnerji. Omogoča tudi sodelovanje z drugimi partnerji v partnerskih državah in ustvarja pravno podlago za skupno in deljeno financiranje programov ali projektov z drugimi partnerji.
Zakon o konzularni zaščiti je v prvi vrsti operativnega značaja in ureja delovanje slovenske konzularne službe, tako na zunanjem ministrstvu kot na diplomatskih predstavništvih in konzulatih v tujini. Pravila so sicer že določena v zakonu o zunanjih zadevah, novi zakon o konzularni zaščiti pa jih še nadgrajuje.
Z novim zakonom se v slovensko zakonodajo prenaša tudi evropska direktiva, ki določa pravila za sodelovanje članic EU pri zagotavljanju konzularne pomoči državljanom EU, katerih države nimajo svojega predstavništva v določenih državah. Direktiva začne veljati 1. maja.
"Glavna vsebina direktive je, da morajo slovenska veleposlaništva pod enakimi pogoji kot slovenskim državljanom nuditi konzularno zaščito tudi drugim državljanom Evropske unije v primeru, da v državi njihovega delovanja nimajo svojega predstavništva," je razložil državni sekretar Logar.
Zakon daje tudi zadostno in ustreznejšo pravno podlago za zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov za zagotavljanje zaščite slovenskim državljanom v tujini. Predvsem pa je namen zakona celostna ureditev področja konzularne zaščite v enem predpisu.
