>> Razumne prilagoditve delavcev z invalidnostjo
Izvedba razumnih prilagoditev je predpogoj za polno in učinkovito vključitev delavcev z invalidnostjo v delovno okolje. Pravno urejanje razumnih prilagoditev ima dolgo tradicijo v anglosaških pravnih ureditvah, v večini držav EU pa se koncept razumnih prilagoditev razvija po sprejemu Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.



Konvencija o pravicah invalidov (MKPI), ki v Republiki Sloveniji velja od 24. maja 2008, daje poseben poudarek uveljavitvi ukrepov razumnih prilagoditev v nacionalnih pravnih ureditvah. Z njo se je Republika Slovenija zavezala, da bo tudi pri tistih, pri katerih pride do invalidnosti med trajanjem zaposlitve, varovala in spodbujala uresničevanje pravice do dela, tako da bo sprejela ustrezne, tudi zakonodajne ukrepe, s katerimi bo med drugim zagotavljala razumne prilagoditve na delovnem mestu za invalide (27. člen MKPI).

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Naveličani ročnega citiranja zakonov in dokumentov?
IUS-INFO dodatek za Word vam olajša delo!

• Hitro in enostavno citiranje zakonov in dokumentov IUS-INFO neposredno v Wordu.
• Samodejno ustvarjanje citatov skladno s standardi.
• Shranjevanje priljubljenih odlomkov za kasnejšo uporabo.

Brezplačna namestitev! Preizkusite še danes!

Več informacij in prikaz praktične uporabe

>> Poslanke in poslanci po vetu državnega sveta vnovič potrdili dva davčna zakona

>> Z novelo zakona do optimalnega izvajanja sanacije po poplavah

>> Vlada sprejela kolektivno ureditev primerljivih plačil za samozaposlene

>> Obrestovanje davčnih obveznosti

>> Preseženo število ugotovljenih kršitev pri vodenju evidenc delovnega časa že v letu 2024

>> Mednarodni dan invalidov: pozivi k enaki obravnavi vseh, ne glede na oviranosti

>> Bruselj z opominoma Sloveniji na področju krepitve varnosti

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Nedovoljeni dokazi v kazenskem postopku
Za bistveno kršitev določb kazenskega postopka med drugim gre, če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker so bili zvočni posnetki pridobljeni ustavno pravno nedopustno, kot takšni niso smeli biti uporabljeni in posledično se drugostopenjska sodba nanje v nobenem primeru ne sme opirati. Njihova izločitev iz spisa je bila pravilna, to pa na zakonitost sodbe ni imelo nobenega vpliva.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 241.430 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Šest novih zakonov ter sedem novel zakonov iz Uradnega lista RS, št. 102
Novi zakoni:
»  Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu (ZZKZ), >> Več
»  Zakon o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov (ZPEDZKP), >> Več
»  Zakon o cestninjenju (ZCestn-1),
»  Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI-1),
»  Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o splošni varnosti proizvodov (ZIUSVP) in
»  Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o evropskem upravljanju podatkov (ZIUEUP).

Novele zakonov:
»  spremembe Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (primerjalnik),
»  spremembe Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (primerjalnik),
»  spremembe Zakona o gospodarskih družbah (primerjalnik), >> Več
»  spremembe Zakona o dedovanju (primerjalnik), >> Več
»  spremembe Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (primerjalnik), >> Več
»  spremembe Zakona o lokalnih volitvah (primerjalnik) >> Več in
»  spremembe Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (primerjalnik).

>> Spremembe Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (primerjalnik)

>> Javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur
> prijave do 29. decembra

>> Aneksa h kolektivnim pogodbam
»  za storitvene dejavnosti v kopenskem prometu (primerjalnik) in
»  za cestni potniški promet Slovenije (primerjalnik)

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 101 - 102/2024

 

Tomaž Pavčnik:
Paradoks svobode izražanja v 21. stoletju

dr. Jure Spruk:
Militantna demokracija in vladavina prava

dr. Matej Accetto:
Slovenija, pravna dežela

mag Andrej Ferlinc:
Neučinkovitost delovanja pravne zaščite pravice do življenja

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Največkrat so merila, kot jih opredeljuje 84. člen ZJN-3, v začetnih fazah priprave razpisne dokumentacije zapisana kot: »želeno je, da ima ponudnik izkušnje …«, »naročnik pričakuje, da bo ponudnik …«. Naročniki tako jasno izkažejo, kakšnega ponudnika (bodočo pogodbeno stranko) si želijo. Seveda je tak zapis za pripravljavca razpisne dokumentacije izredno pomemben in odlično izhodišče za oblikovanje meril. »Želeno je« in »pričakuje se« je treba prevesti v pravniški jezik, kar je včasih izziv. Najprej mora naročnik razumeti, da nekaterih želja pač ni mogoče prevesti v merilo. Naslednji korak pri oblikovanju posameznega merila je njegova obtežitev. Koliko točk ali odstotkov bo imelo posamezno merilo pri pregledovanju in ocenjevanju prejetih ponudb, je v celoti odvisno od naročnika.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
11. december 2024		Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1)
11. december 2024		Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
18. december 2024		Zakon o zdravilih (ZZdr-2)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.