Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu (ZZKZ)
Po več kot desetletju prizadevanj različnih deležnikov predstavlja zakon prelomnico tako za paciente kot za zdravstvene delavce. Prinaša namreč prepotrebne spremembe za zagotavljanje višje ravni varnosti in kakovosti v zdravstvenem sistemu.
Sistematičen pristop k upravljanju kakovosti
Zakon prinaša celovit pristop k vodenju in upravljanju kakovosti ter varnosti v zdravstvu. To pomeni, da bodo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti:
Pomembno vlogo pri tem igrajo nove strukture, kot so:
Te strukture so ključnega pomena za zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov o kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev, kar omogoča preglednejši in bolj učinkovit zdravstveni sistem.
Večplastni učinki zakona
Implementacija zakona bo prinesla številne koristi za paciente in zdravstvene delavce.
Za paciente:
Za zdravstvene delavce:
Za sistem kot celoto:
Vzpostavitev kulture varnosti in transparentnosti
Zakon daje velik poudarek na vzpostavitev kulture varnosti, kjer so pogovor, analiza in prenos dobrih praks v ospredju. Varnostni incidenti bodo obravnavani na način, ki spodbuja reševanje težav in preprečevanje prihodnjih napak. Vse evidence bodo anonimizirane, kar zagotavlja zaupanje in varnost tako pacientov kot zdravstvenih delavcev.
Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu je pozitiven korak k modernizaciji slovenskega zdravstvenega sistema. Uvaja pregledne in varne procese, izboljšuje zaščito vseh vključenih ter krepi zaupanje v sistem. Gre za zakon, ki postavlja paciente, zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce v središče ter ustvarja temelje za bolj kakovostno in varno zdravstveno oskrbo za vse.
Zakon o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov (ZPEDZKP)
Napredek v medicini in znanstvena odkritja so v zadnjih desetletjih bistveno izboljšali možnosti preživetja bolnikov z rakom, virusom HIV in hepatitisom C. V Evropski uniji danes živi več kot 20 milijonov ljudi, ki so premagali raka, tretjina med njimi že več kot desetletje. Prav tako sodobna zdravila omogočajo, da virus HIV postane obvladljiv in hepatitis C povsem ozdravljiv, kar preprečuje razvoj resnih zapletov, kot je rak jeter.
Kljub temu da so te bolezni za mnoge postale le zahtevna preizkušnja na življenjski poti, se bolniki ob vrnitvi v aktivno življenje srečujejo z ovirami, predvsem na področju dostopa do finančnih in zavarovalniških produktov. Trenutno zakonodaja zavarovalnicam in kreditnim institucijam omogoča zbiranje podatkov o preteklih boleznih, tudi desetletja po njihovem zdravljenju, kar mnoge bolnike diskriminira.
Odprava diskriminacije z zakonom o pravici do pozabe
Slovenija se z uvedbo Zakona o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov pridružuje državam, kot so Francija, Belgija, Portugalska, Italija, Nizozemska, Luksemburg, Nizozemska, Ciper in Španija, ki so že prepoznale nujnost takšne ureditve.
Pravica do pozabe posameznikom, ki so preboleli raka, hepatitis C ali virus HIV, omogoča, da po določenem časovnem obdobju ob sklenitvi kreditnih in zavarovalniških produktov teh podatkov ne razkrivajo. Prav tako zakon prepoveduje zavarovalnicam zbiranje teh podatkov pri ocenjevanju tveganja.
Ključne določbe zakona
Časovna obdobja za uveljavljanje pravice do pozabe:
Ustanovitev posebne komisije, ki bo obravnavala možnosti prilagoditve časovnih obdobij glede na vrsto in stadij raka.
Brezplačno zdravniško potrdilo, ki bo potrjevalo upravičenost do pravice do pozabe, ne da bi razkrivala podrobnosti bolezni.
Koristi za posameznike
Zakon je posebej pomemben za mlade, ki so preboleli raka v otroštvu, mladosti ali mlajši odrasli dobi, saj jih ščiti pred diskriminacijo pri dostopu do stanovanjskih kreditov in drugih finančnih produktov. Pravica do pozabe jim omogoča enakopravno obravnavo in boljše možnosti za urejanje življenjskih pogojev.
Podpora na evropski ravni
Zakon ima podporo v Direktivi Evropske unije o potrošniških kreditih iz septembra 2023, ki podpira pravico do pozabe in določa, da pretekle diagnoze ne smejo vplivati na oceno kreditnega tveganja. Gre za pomembno sporočilo solidarnosti in napredka, ki postavlja Slovenijo ob bok državam, ki so že naredile korak k enakopravnejši družbi.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
