>> Pomen načela vestnosti in poštenja pri sklicu skupščine družbe z omejeno odgovornostjo
Po sklepu Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 17/2021 z dne 24. avgusta 2021, ki je sledil večinskemu stališču pravne teorije, velja, da vpis družbenika v sodni register tudi po spremembi 482. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) z novelo ZGD-1I ni konstitutiven in da gre pri spremenjeni določbi 482. člena ZGD-1 za (izpodbojno) domnevo.



Kljub tej odločbi Vrhovnega sodišča RS so se v zvezi s tem vprašanjem in vprašanjem, koga šteti za družbenika, v poslovni praksi odpirala nova vprašanja, zato je nedavno sledil sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 22/2023 z dne 9. aprila 2024, ki je obravnaval revizijsko vprašanje, povezano z družbeniki, vpisanimi v sodni register, ki so bili mrtvi, o tem dejstvu pa je bila družba seznanjena po sklicu skupščine in še pred njenim zasedanjem. Ob razlagi 482. in 509. člena ZGD-1 se je Vrhovno sodišče RS v svoji obrazložitvi (ponovno) naslonilo na načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika (OZ)).

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Novo na portalu IUS-INFO
Portal IUS-INFO vas po novem obvešča o neizkoriščenih ugodnostih vašega naročniškega paketa. Odslej boste vedno na tekočem, koliko GDPR-nasvetov, pravnih posvetov in kotizacij za izobraževanja imate še na voljo in do kdaj.



Pravni posvet omogoča, da se s svojim vprašanjem obrnete na odvetnika, ki ga izberete sami. Izkoristite ga tako, da na seznamu izberete odvetnika, kliknete na gumb »Naročam brezplačen uvodni pravni posvet«, na kratko opišete naravo pravnega problema in navedete svoje podatke za stik. Vse nadaljnje podrobnosti boste delili samo z izbranim odvetnikom.

GDPR nasvet omogoča, da se s svojim vprašanjem, povezanim z varstvom osebnih podatkov, obrnete na strokovnjake s seznama. Na seznamu izberete strokovnjaka, kliknete na gumb »Naročam brezplačen uvodni GDPR posvet«, na kratko opišete naravo pravnega problema in navedete svoje podatke za stik. Vse nadaljnje podrobnosti boste delili samo z izbranim strokovnjakom.

>> Državni zbor potrdil novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
Poslanci Državnega zbora so na izredni seji, po nujnem postopku, s 46-imi glasovi za in 23-imi glasovi proti sprejeli novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I). Novela ZIKS-1I določa začasne ukrepe, s katerimi bo zaporski sistem lahko vsaj nekoliko omejil tveganja zaradi prezasedenosti zavodov in pomanjkanja pravosodnih policistov. Določene so okoliščine za nastanek zaostrenih varnostnih razmer, ki so posledica kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih. Zakon določa začasne ukrepe, ki se v primeru zaostrenih varnostnih razmer lahko določijo z odlokom Vlade Republike Slovenije.

>> Novela A Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre)

>> V Državni zbor poslana predloga zakonov o pozabi in kakovosti

>> Vlada sprejela predlog Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o splošni varnosti proizvodov

>> Minister Papič: Z novim zakonom bo za visoko šolstvo namenjenih 2,5-krat več denarja kot zdaj

>> Javna obravnava predloga novele Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja

>> Matični odbor skozi poročili o delu sodišč in Sodnega sveta

>> Vračilo davčnih ugodnosti

>> Pravica do univerzalnega prejemka

>> Pritožnik dolžan plačevati nadomestilo za zmanjšano delovno sposobnost kot posledico nesreče

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Če delodajalec ne uspe dokazati dejstev, s katerimi je utemeljeval odpovedni razlog, to pomeni, da je le navidezno ustvaril prenehanje potreb po delu delavca, zaradi česar odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 239.340 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Začetek uporabe 7. člena ter prvega in drugega odstavka 49. člena Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1)
ter vzpostavitev virtualnih podatkovnih sob na podlagi 9. člena zakona.

>> Razlage Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS in Posebnega tarifnega dela Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS
»  razlaga 37. člena Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS (primerjalnik)
»  razlage 3. in 4. člena Posebnega tarifnega dela Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS (primerjalnik)

>> Spremembe Pravilnika o nadzornem informacijskem sistemu igralnih naprav (primerjalnik)

>> Spremembe Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine (primerjalnik)

>> Spremembe Tarife o taksah in nadomestilih (spremenjena priloga)

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 77 - 79/2024

 

Polonca Kovač:
Funkcije in (ne)nujnost obrazložitve upravne odločbe

Anže Mediževec:
Globalna konferenca o umetni inteligenci in človekovih pravicah

Andreja Sedej Grčar:
Priznanje krivde in pravna opredelitev kaznivega dejanja

Zoran Skubic:
Biti oče ni tvoja pravica, temveč predvsem pravica tvojih otrok

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

V tej odločbi se je Ustavno sodišče sklicevalo na navedeno stališče ESČP in potrdilo stališče sodišč, da je zaporna kazen za izražanje v okviru pravice do svobodnega izražanja sicer dopustna le izjemoma, a vendarle v izjemnih primerih, ko pride do resne ogroženosti drugih temeljnih pravic. Med te izjemne primere ESČP le primeroma in ne taksativno šteje spodbujanje k nasilju oziroma sovraštvu. Glede na navedeno zato Ustavno sodišče ni pritrdilo pritožniku, da je zaporna kazen za razžalitev v splošnem v nasprotju z merili iz sodne prakse ESČP.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.