Državni zbor je na seji 10. septembra 2024 ponovno sprejel novelo A > Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre). Ta uvaja možnost presoje ustavnosti in zakonitosti aktov, s katerimi se odrejajo parlamentarne preiskave, dopolnjuje oziroma spreminja postopek izločanja članov preiskovalne komisije ob konfliktu interesov ter ureja ravnanje ob določitvi člana komisije za preiskovanca ali pričo.
Presoja ustavnosti in zakonitosti
Novela z novim 1. a členom ZPPre uvaja možnost presoje ustavnosti in zakonitosti akta, s katerim se odredi parlamentarna preiskava. Tako je določeno, da lahko v 30 dneh po objavi tega akta v Uradnem listu Republike Slovenije presojo njegove ustavnosti in zakonitosti zahteva: (1) najmanj tretjina vseh poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, (2) Sodni svet, če meni, da je akt v neskladju z neodvisnostjo sodnikov ali neodvisnostjo sodstva, (3) Državnotožilski svet, če meni, da je akt v neskladju z neodvisnostjo državnih tožilcev, (4) Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in Računsko sodišče, če menijo, da je akt v neskladju z njihovo samostojnostjo in neodvisnostjo, (5) samoupravna lokalna skupnost, če meni, da je akt v neskladju z avtonomijo lokalne samouprave, (6) preiskovanec, če meni, da akt nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine, ter (7) fizična in pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave, če meni, da v aktu za preiskavo te osebe ni izkazan javni interes (prvi odstavek). Poleg tega lahko zahteva, da o skladnosti akta z Ustavo Republike Slovenije (URS) in zakonom odloči Ustavno sodišče, tudi preiskovanec, ki je bil določen z dokaznim sklepom preiskovalne komisije oziroma z njegovo dopolnitvijo, če meni, da akt nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zahtevo lahko vloži v 30 dneh po sprejetju dokaznega sklepa oziroma njegove dopolnitve (drugi odstavek).
Ustavno sodišče mora zahtevo obravnavati absolutno prednostno in o njej odločiti v 60 dneh (tretji odstavek). Državni zbor pa pred odločitvijo Ustavnega sodišča preiskovalne komisije ne more imenovati (četrti odstavek). Če Ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z URS ali zakonom, ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave zaključen (peti odstavek).
Izločitveni razlogi in sodno varstvo
Dopolnjen je tudi 3. člen ZPPre, ki določa, v katerih primerih poslanec v preiskovalni komisiji ne sme sodelovati. Tako je določeno, da če član ali namestnik člana preiskovalne komisije pisno obvesti preiskovalno komisijo, da obstajajo izločitveni razlogi, ki se nanašajo na drugega člana ali namestnika člana, preiskovalna komisija brez nepotrebnega odlašanja v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, na nejavni seji z večino glasov vseh članov odloči o obstoju izločitvenega razloga iz obvestila. V obrazloženem obvestilu o obstoju izločitvenih razlogov mora biti naveden izločitveni razlog in priložena ustrezna dokazila. Pred odločanjem ima poslanec, na katerega se obvestilo nanaša, pravico, da se do tega opredeli. Nima pa pravice glasovati o obstoju izločitvenega razloga, ki se nanaša nanj. Po odločitvi preiskovalne komisije o obstoju izločitvenega razloga poslanec, pri katerem je podan izločitveni razlog, preneha z delom v preiskovalni komisiji, predsednik oziroma podpredsednik preiskovalne komisije pa o tem s predlogom za razrešitev obvesti predsednika Državnega zbora in poslansko skupino, katere član je poslanec, ter poslancu začasno onemogoči dostop do gradiva preiskovalne komisije do odločitve Državnega zbora. Državni zbor o predlogu preiskovalne komisije za razrešitev člana ali namestnika člana odloči najkasneje na prvi naslednji seji (novi četrti odstavek).
Zoper odločitev Državnega zbora lahko član ali namestnik člana v osmih dneh vloži tožbo na Vrhovno sodišče, ki o njej odloči najkasneje v 30 dneh od njene vložitve (novi peti odstavek).
Določitev člana komisije za preiskovanca ali pričo
Poleg predstavljenega se z novelo uzakonja 3.a člen ZPPre, ki določa, da mora biti predlog, s katerim se član ali namestnik člana preiskovalne komisije določi za preiskovanca ali za pričo, obrazložen. Iz obrazložitve morajo izhajati razlogi in okoliščine, da se član ali namestnik člana preiskovalne komisije predlaga za preiskovanca, oziroma razlogi, ki narekujejo, da bi kot priča lahko izpovedal bistvene okoliščine glede predmeta odrejene parlamentarne preiskave (prvi odstavek). Član ali namestnik člana z dnem določitve za preiskovanca ali pričo preneha z delom v preiskovalni komisiji (drugi odstavek). Predsednik oziroma podpredsednik preiskovalne komisije o odločitvi preiskovalne komisije skupaj s predlogom za razrešitev obvesti predsednika Državnega zbora in poslansko skupino, katere član je poslanec, poslancu pa se onemogoči dostop do gradiva preiskovalne komisije do odločitve Državnega zbora (tretji odstavek). Če preiskovalna komisija ne sprejme predloga, vsebinsko enakega predloga v času trajanja parlamentarne preiskave ni dopustno ponovno vložiti (četrti odstavek). Državni zbor o predlogu preiskovalne komisije za razrešitev člana ali namestnika člana odloči najkasneje na prvi naslednji seji (peti odstavek). Zoper odločitev Državnega zbora lahko član ali namestnik člana v osmih dneh vloži tožbo na Vrhovno sodišče. To o tožbi odloči najkasneje v 30 dneh od njene vložitve (šesti odstavek).
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
