Če delodajalec ne uspe dokazati dejstev, s katerimi je utemeljeval odpovedni razlog, to pomeni, da je le navidezno ustvaril prenehanje potreb po delu delavca, zaradi česar odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
Tožnica je delala na delovnem mestu »skrbnik ključnih kupcev«, ko ji je zaradi reorganizacije in spremenjene sistemizacije delodajalec podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Hkrati je delodajalec podal odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi drugemu delavcu, ki pa mu je istočasno ponudil sklenitev nove pogodbe za novo delovno mesto, na katerem je prej delala tožnica. Obe pogodbi o zaposlitvi sta bili odpovedani istočasno. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vrnitev na delovno mesto ter izplačilo plač in plačilo davkov in prispevkov. Zoper takšno odločitev se je tožnica pritožila, a je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
V revizijskem zahtevku je tožnica navedla, da je bil razlog odpovedi njene pogodbe o zaposlitvi fiktiven ter da bi bila njena odpoved zakonita le, če bi bilo njeno delovno mesto dejansko ukinjeno.
Vrhovno sodišče je s svojo sodbo in sklepom VIII Ips 27/2023 ugodilo reviziji.
Najprej je opozorilo na določbo prve alineje prvega odstavka 89. člena > Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Po drugem odstavku 89. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prvega odstavka 89. člena, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tudi glede na drugi odstavek 83. člena ZDR-1 lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Utemeljenost odpovednega razloga sodišče presoja v okviru dejanskega razloga za odpoved, ki ga delodajalec navede oziroma obrazloži v svoji odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). V primeru, da redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Glede na ugotovitve prvo- in drugostopenjskega sodišča je toženka istočasno kot tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi drugemu delavcu zaradi ukinitve njegovega delovnega mesta ter mu na podlagi 91. člena ZDR-1 ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto »skrbnik ključnih kupcev«. Pri tem toženka ni uspela dokazati, da bi prišlo do spremembe tega delovnega mesta, in tudi ne, da naj bi delo na tem delovnem mestu pred spremembami opravljali trije delavci, zdaj pa le dva.
Vrhovno sodišče je tako zaključilo, da toženka ni dokazala dejstev, s katerimi je utemeljevala odpovedni razlog (da so delo na delovnem mestu, na katerem je delo opravljala tožnica, pred spremembami opravljali trije delavci; da je bila sistemizacija glede tega delovnega mesta spremenjena; da je prišlo do zmanjšanja obsega dela na tem delovnem mestu; da je prišlo do zmanjšanja proizvodnje raznovrstnih artiklov). Pomembno je tudi, da je toženka istočasno kot tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi delavcu na drugem delovnem mestu in mu ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za tožničino delovno mesto, ker je hotela v delovnem razmerju obdržati prav tega delavca (ta je ponujeno pogodbo o zaposlitvi sprejel). Na ta način je navidezno ustvarila prenehanje potreb po delu tožnice.
Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena > Zakona o pravdnem postopku (ZPP) reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje delno spremenilo tako, da je ugotovilo, da tožnici ni prenehalo delovno razmerje ter da jo mora toženka pozvati nazaj na delo in jo za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Glede reparacijskega zahtevka je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
