Kljub tej odločbi Vrhovnega sodišča RS so se v zvezi s tem vprašanjem in vprašanjem, koga šteti za družbenika, v poslovni praksi odpirala nova vprašanja, zato je nedavno sledil sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 22/2023 z dne 9. aprila 2024, ki je obravnaval revizijsko vprašanje, povezano z družbeniki, vpisanimi v sodni register, ki so bili mrtvi, o tem dejstvu pa je bila družba seznanjena po sklicu skupščine in še pred njenim zasedanjem. Ob razlagi 482. in 509. člena ZGD-1 se je Vrhovno sodišče RS v svoji obrazložitvi (ponovno) naslonilo na načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika (OZ)),4 ki bo obravnavano v nadaljevanju.
Novela ZGD-1I je prinesla spremembo 509. člena v povezavi s 482. členom ZGD-1 in s tem nejasnosti o vprašanju, koga se šteje za pridobitelja poslovnega deleža (družbenika) in koga se vabi na skupščino družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: d. o. o.).5
Sklic skupščine d. o. o. se pravilno opravi v skladu z določilom prvega odstavka 509. člena ZGD-1, po katerem se skupščina skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, s priloženim dnevnim redom in najmanj 25 dni pred zasedanjem skupščine. V teoriji in v sodni praksi ni sporno, da velja oddajna teorija, po kateri se 25-dnevni rok šteje od dneva, ko sklicatelj odda vabila z dnevnim redom priporočeno na pošto.6 Po noveli ZGD-1I se je spremenil prvi stavek prvega odstavka 509. člena ZGD-1:
»Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine.«
Na prvi pogled se je navedena formulacija »ki so na dan sklica skupščine vpisani v register« zdela kot enostavna in dobra rešitev, ki bi naj v prvi vrsti v povezavi s spremenjenim 482. členom ZGD-17 od družbenikov zahtevala, da opravi vpis v sodni register, saj naj bi se po spremembi korporacijske pravice pridobile šele z vpisom v sodni register.8 V praksi pa ta zakonodajna sprememba, ne samo da – milo rečeno – ni bila posrečena, ampak je izrodila veliko nejasnosti.
Kot že uvodoma obrazloženo, je po uveljavitvi ZGD-1I teorija zavzela stališče, da s spremembo 482. člena ZGD-1 zakonodajalec ni dosegel, da bi imel vpis pridobitve poslovnega deleža v sodni register konstitutivni učinek.9 Na drugi strani pa se je sodna praksa Višjih sodišč že nagibala v drugo stran in je bila presežena z odločbo Vrhovnega sodišča RS (VS RS), opr. št. III Ips 17/2021 z dne 24. avgusta 2021, ko je VS RS odločilo, da gre pri prvem odstavku 482. člena ZGD-1 za domnevo, ki je izpodbojna, ter da konstitutiven učinek ustvarja že sklenitev razpolagalnega pravnega posla v obliki notarskega zapisa. Pri tem je VS RS kot pomembno izpostavilo tudi, da
»[u]reditev v prvem odstavku 482. člena ZGD-1 ni namenjena temu, da bi se družba sklicevala na legitimacijski učinek vpisov v sodni register, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do odsvojitve prišlo in je bila družba seznanjena s tako materialnopravno spremembo. Golo zanašanje na podatke v sodnem registru bi lahko namreč pripeljalo do tega, da bi prejšnji imetnik še vedno izvrševal korporacijske pravice iz poslovnega deleža kljub veljavnemu pravnoposlovnemu prenosu tega poslovnega deleža (tretji odstavek 481. člena ZGD-1). To pa bi omogočalo zlorabe. Družba se torej na legitimacijski učinek vpisov v sodni register iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ne more sklicevati neomejeno, zlasti ne v primerih, ko bi to nasprotovalo načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ).«10
Ureditev in razumevanje prvega odstavka 482. člena ZGD-1 sta bila pomembna za pravilno uresničevanje dolžnosti družbe po sklicu skupščine (509. člen ZGD-1) oz. tega, koga vabiti na skupščino, da bo ta opravljena zakonito. V tej zvezi se zato postavlja vprašanje, kako daleč gre dolžnost poslovodje v povezavi z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ob presoji položaja družbenika in s tem v zvezi določenimi obveznostmi družbe do družbenika.
V poslovni praksi so se odpirala nova vprašanja povezana s pravilnim sklicem skupščine d. o. o. VS RS je v sklepu opr. št. III Ips 22/2023 z dne 9. aprila 2024 obravnavalo revizijo glede dopuščenega vprašanja:11
»Ali je skupščina družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo sklicana pravilno, če je sklicana s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, pri čemer sta dva družbenika, ki sta bila vpisana v register kot družbenika, na dan sklica skupščine že umrla, vendar družba za njuno smrt v trenutku sklica skupščine ni vedela, je pa za to, da sta družbenika umrla, izvedela v času po sklicu skupščine in pred zasedanjem skupščine družbenikov?«
Vprašanje je bilo povezano z dejanskim stanjem: skupščina subjekta vpisa je bila sklicana s priporočenim pismom, ki je bilo vsem družbenikom poslano 30. septembra 2022. Na ta dan sta bila umrla družbenika še vedno vpisana v sodni register. Priporočeni pismi sta bili naslovljeni na naslova, kot sta bila vpisana v sodnem registru. Priporočeni pismi o sklicu skupščine sta se za dva družbenika subjektu vpisa vrnili z oznako »umrl«. Skupščina, na kateri je bil sprejet sklep skupščine, ki je predmet zavrnjenega vpisa, je bila opravljena.
Glede na domnevo iz 482. člena ZGD-1 in povezanost 482. in 509. člena ZGD-1 bi se po jezikovni razlagi na skupščino d. o. o. vabilo tistega družbenika, ki je na dan sklica skupščine d. o. o. vpisan v sodni register. VS RS je v odločbi opr. št. III Ips 22/2023 z dne 9. aprila 2024 ob zgoraj podanem dejanskem stanju zapisalo, da za sklic skupščine niso mogla biti pomembna tista dejstva, ki subjektu vpisa takrat (ob odpremi sklica skupščine) niso bila znana. Od dveh domnevnih družbenikov, ki sta bila vpisana v sodni register, se je namreč priporočena pošiljka vrnila z oznako »umrl«. Dejstvo, da je (bil) subjekt vpisa o spremembah seznanjen po sklicu skupščine in pred zasedanjem skupščine (ne pa tudi ob sklicu), po stališču VS RS nima vpliva na pravilnost sklica skupščine. Enako velja za spremembo naslova družbenika, torej če bi se povratnica, naslovljena na družbenika na naslov, vpisan v sodnem registru, vrnila z »neznan« ali »preseljen«, to ne bi imelo vpliva na pravilnost sklica skupščine. Navedeno seveda velja ob predpostavki, da sta družba oz. poslovodja ravnala skladno z načelom vestnosti in poštenja in ob odpremi vabila na skupščino (v sodnem registru vpisanim) družbenikom d. o. o. o tem dejstvu (npr. novem naslovu) ni bila seznanjena.12 Ob tem VS RS ni dalo odgovora, kdaj se šteje, da sta družba oz. poslovodja (zanesljivo) seznanjena o spremembi družbenika oz. podatkih, pomembnih za pravilen sklic skupščine d. o. o., ter kakšno je njuno ravnanje v tozadevnih okoliščinah (več o tem v nadaljevanju).
Glede stališča o izpodbojnosti domneve iz 482. člena ZGD-1 in obveznostjo ravnanja z načelom vestnosti in poštenja se postavlja vprašanje, kakšne so posledice, če se dediči ali preseljeni družbeniki, ki jim sicer vabilo na skupščino ni bilo vročeno, skupščine kljub temu udeležijo in želijo v razmerju do družbe izvrševati svoje korporacijske pravice. Predstavljati si je namreč mogoče, da družbenik, ki sicer ni vabljen, ker ni javil spremembe naslova, zavedenega v sodnem registru, za skupščino izve (od drugega družbenika) in se je udeleži. Enako velja v primeru, ko pride do odsvojitve poslovnega deleža po sklicu skupščine in do zasedanja skupščine, pa v sodnem registru (še) ni opravljena sprememba niti sprememba ni sporočena poslovodji družbe do zasedanja skupščine, družbenik pa se skupščine udeleži.
Glede na stališče, da družbenik družbe ni (nujno) tisti, ki je vpisan v sodni register, ampak tisti, ki je imetnik poslovnega deleža, ni videti razloga, da se takšnim družbenikom, ki lahko izkažejo imetništvo poslovnega deleža v razmerju do družbe, ne bi omogočilo glasovanja na skupščini. S tem mislim na družbenike, ki bi poslovodji na skupščini predložili notarski zapis pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa. Zavrnitev pravice do glasovanja na skupščini ob nesporno izkazani pridobitvi poslovnega deleža družbenika bi pomenila ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.13 Na skupščini d. o. o. imajo namreč pravico glasovati družbeniki, s katerimi je poslovodja (najkasneje na dan zasedanja skupščine) seznanjen, to je namreč praktična posledica, upoštevaje načelo vestnosti in poštenja, saj s seznanitvijo družbe o pridobitvi poslovnega deleža nastopi legitimacijski učinek, ki izpodbija domnevo iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1.14
Tudi po drugem odstavku 482. člena ZGD-1 velja, da pravna dejanja, ki jih opravi družba proti odsvojitelju ali jih opravi odsvojitelj proti družbi in se nanašajo na pravna razmerja v družbi, učinkujejo kot dejanja proti pridobitelju ali kot pridobiteljeva dejanja. Vse družbine izpolnitve pred seznanitvijo družbe oz. vpisa pridobitve poslovnega deleža v sodni register učinkujejo v korist pridobitelja. Pridobitelj pa jih mora terjati od odsvojitelja. Pridobitelj pa ne more uveljavljati tožbe zaradi izpodbijanja sklepov skupščine, ne da bi vpisal pridobitev poslovnega deleža v sodni register ali seznanil poslovodjo o pridobitvi poslovnega deleža (razen če je to storil odsvojitelj – potem to končno učinkuje v pridobiteljevi sferi).15
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
------------------------------------------------Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
