>> Pogoj znanja slovenskega jezika pri izdaji dovoljenj za prebivanje tujcev - spodbujanje integracije ali oviranje priseljevanja?
Zakon o tujcih (ZTuj-2) ureja pogoje in načine vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 1. člena ZTuj-2). Do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2F) zakon ni pogojeval nobenega dovoljenja za prebivanje ali vizuma s predložitvijo dokazila o znanju slovenskega jezika.



Pogoj znanja slovenskega jezika za potrebe vsakdanjega sporazumevanja je bilo mogoče najti le v Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki to določa v 5. točki prvega odstavka 10. člena kot pogoj za (redno) pridobitev slovenskega državljanstva, ki se smiselno na podlagi prvega, tretjega, sedmega ali osmega odstavka 12. člena ZDRS zahteva tudi za posamezne primere izredne naturalizacije.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> V primeru referendumske pobude o dolgotrajni oskrbi lahko nastane ustavnopravno nedopusten položaj
Zakonodajno-pravna služba DZ-ja ugotavlja, da nekatere določbe zakona o dolgotrajni oskrbi niso dovolj jasne, in da v primeru referendumske pobude o predlogu lahko ob odločanju DZ-ja o dopustnosti referenduma nastane ustavnopravno nedopusten položaj. Če bi bil referendum o predlogu zakona dopuščen, bi bil namreč dopusten tudi v delu, ki je po ustavi izvzet iz referendumskega odločanja. Če pa referendum ne bi bil dopuščen, četudi bi se primarno nanašal na druge določbe predloga, in ne na obvezni prispevek, bi s tem nedopustno posegli v pravico do referenduma.

>> Sodniki z vlado sklenili dogovor o novih plačnih razmerjih v sodstvu
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sporočila, da se vlada strinja z uvrstitvijo sodne veje oblasti na novo plačno lestvico in potrdila dodatek za nezdružljivost sodniškega poklica z drugimi poklici v višini 10 odstotkov osnove plače. >> Več

>> Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

>> Financiranje političnih strank

>> Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije

>> V javni obravnavi zakon o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

>> Informacijski kaos v zdravstvu bo ministrstvo skušalo rešiti z zakonom o digitalizaciji

>> Sodišče Sebastienu Abramovu izreklo 30 let zapora

>> Rok za preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo se izteka

>> Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Pridržek javnega reda
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo terjatve v višini 800.453,29 hrvaških kun s pripadki, ki skladno z Ustavnim zakonom za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL) ni prešla z banke LB d.d. na NLB d.d., saj naj bi prva obdržala ustrezen delež terjatev do Narodne banke Jugoslavije iz naslova deviznih hranilnih vlog. Gospodarsko sodišče v Zagrebu je s sodbo št. 2 P-222/2013 zahtevek zavrnilo, okrožno sodišče v Ljubljani pa je priznalo pravno veljavnost te sodbe v Republiki Sloveniji. Ugovor zoper ta sklep, s katerim je bila priznana pravna veljavnost hrvaške sodbe v Sloveniji, je okrožno sodišče zavrnilo.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 229.430 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Spremembe Zakona o gospodarskih družbah (primerjalnik)
Novela ZGD-1L omogoča uporabo digitalnih orodij v postopku ustanovitve in delovanja gospodarske družbe, dopolnjuje ureditev čezmejnih združitev in na novo določa postopek čezmejnega preoblikovanja in delitve gospodarskih družb. >> Več

>> Spremembe Zakona o sodnem registru (primerjalnik)
Novela H, ki spreminja Zakon o sodnem registru (ZSReg), v slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2019/1151 z dne 20. junija 2019 (t. i. digitalizacijska direktiva) in Direktivo (EU) 2019/2121 z dne 27. novembra 2019 (t. i. mobilnostna direktiva). >> Več

>> Spremembe Zakona o industrijski lastnini (primerjalnik)

>> Spremembe Zakona o javnih financah (primerjalnik)

>> Spremembe Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (primerjalnik)

>> Spremembe Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (primerjalnik)

>> Dopolnitev Zakona o sodniški službi (primerjalnik)

>> Spremembe Zakona o nadzoru državne meje (primerjalnik)

>> Spremembe Zakona o šolski prehrani (primerjalnik)

>> Sprememba Zakona o osnovni šoli (primerjalnik)

>> Spremembe Pomorskega zakonika (primerjalnik)

>> Spremembe Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (primerjalnik)

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 74 - 76

 

mag. Patricij Maček:
Vodniki za sodnike - dostopni javnosti ali ne?

Nika Prelič:
Neustrezno ravnanje v najemnih razmerjih s študenti in novela SZ-1E

mag. Rudolf Vouk:
Mejni nadzor med Avstrijo in Slovenijo: kaj storiti, ko država zavestno ignorira pravo

Luka Vlačić:
Enoletna prepoved vstopa protestnikom v parlament

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Bo ta posebna inteligenca sčasoma lahko brala naše misli in jih pretvorila v besedilo, to pa bo lahko del zapisnika v sodni dvorani? To bi bil vsekakor izum tisočletja. Bi ljudje govorili le resnico, računalniki pa bi pomagali razsoditi? Število kaznivih dejanj in postopkov ter s tem tudi sodnih zaostankov bi upadlo. To bi bila nedvomno največja pravosodna reforma vseh časov. Si predstavljate, da bi obdolžencem in pričam, ki bi lagali, umetna inteligenca v hipu prikazala resnico? Prava revolucija, vsaj za priče. Obdolžencem pravice do molka ali neresnice ne bi mogli in smeli odvzeti, bi pa sodni postopki postajali izjemno zanimivi. Kdo bi (še) upal prav nesramno lagati oziroma »potvarjati resnico«?

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.