Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in predlog novele zakona o socialnem varstvu sta povezana, odbor DZ-ja za delo pa ju bo obravnaval v sredo. Ob tem da predlog zakona o dolgotrajni oskrbi za delodajalce, delojemalce in upokojence določa prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo, v zakonodajnopravni službi DZ-ja opominjajo, da ta rešitev lahko v primeru odločanja poslank in poslancev o dopustnosti referenduma o tem zakonskem predlogu pride do ustavnopravno nedopustnega položaja.
Če bi bil referendum o predlogu zakona dopuščen, bi bil namreč dopusten tudi v delu, ki je po ustavi izvzet iz referendumskega odločanja. Če pa referendum ne bi bil dopuščen, četudi bi se primarno nanašal na druge določbe predloga, in ne na obvezni prispevek, bi s tem nedopustno posegli v pravico do referenduma.
Glede navedb o višini sredstev, ki naj bi se za financiranje pravic iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo zagotavljala iz državnega proračuna na letni ravni, pa izpostavljajo 148. člen ustave, po katerem morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države. Določitev proračunskih sredstev z zakonom torej ne utemeljuje pravice porabe, so navedli.
Poleg tega pojasnjujejo, da na podlagi uveljavitve nekega sistema, katerega uporaba je odložena in se še naprej odlaga, ni zagotovljena niti pravna niti socialna varnost. V neskladju z načeli pravne države je, če zakonodajalec brez stvarno utemeljenih razlogov odlaga zakonsko ureditev, ki je nujna za uveljavitev priznane pravice posameznika. Pravica, ki je ni mogoče uveljaviti, je prazna, so zatrdili. Po njihovih navedbah predlog prepušča določitev vrednostnih meril za upravičenost do pravic vladi. Vendar pa tega ne stori tako, kot zahteva legalitetno načelo za skladnost podzakonske ureditve z zakonom oziroma za skladnost zakona z ustavo, so ugotovili.
>> Več: V primeru referendumske pobude o dolgotrajni oskrbi lahko nastane ustavnopravno nedopusten položaj
