>> Kaj nam Pandorini dokumenti razkrivajo o sodobnem globalnem kapitalizmu?
Pandorini dokumenti so naslednja v vrsti afer zaradi globalnega davčnega kriminala v zadnjih letih. Med podobne afere prištevamo tudi Panamske dokumente in t. i. Paradise Papers, ki kažejo, da potrebujemo učinkovite ukrepe za zaščito interesov posameznih držav in njihovih državljanov.



Nekateri ekonomisti in izvedenci za mednarodno pravo se sprašujejo, ali bi lahko sodobni kapitalizem sploh obstajal brez pojavov, kot sta globalno preusmerjanje finančnih dobičkov ter utaja premoženja, dohodka in imetja - finančnega, fizičnega ali intelektualnega - na račun davkoplačevalcev oz. družbe. Obsežna ekonomska študija je pokazala, da danes približno 40 odstotkov dobička vseh multinacionalk ni obdavčenih, saj je denar skrit v davčnih oazah po svetu - zlasti v državah v razvoju oz. v državah, ki imajo ohlapno davčno ureditev.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Znanih je 10 najvplivnejših pravnikov 2021
Končal se je že 21. izbor 10 najvplivnejših pravnikov, ki tradicionalno poteka v dveh delih. Izmed dvajsetih finalistov se je med najvplivnejše uvrstilo deset pravnic in pravnikov (navedeni po abecednem redu), ki so do 16. novembra dobili največ glasov.



Glasovalci so ob oddaji glasu lahko dopisali vprašanje za posameznega kandidata, ki mu ga bomo zastavili na razpravi ob vsakoletni okrogli mizi. Letos so seveda v ospredju teme, kot so epidemija, cepljenje in sorazmernost covidnih ukrepov, vpliv epidemije na porast nasilja in družinskih sporov ter tudi zajezitev korupcije, nujna sprememba volilnega sistema in novosti v kazenski zakonodaji, ugled in neodvisnost sodišč, splošno zaupanje v pravosodje in zlasti v Ustavno sodišče, posebej pa je bil izpostavljen medel odziv pravnikov na aktualne teme v pravu in družbi v letošnjem letu.

Dogodek je zaradi epidemioloških razmer preložen. Njegov datum bomo sporočili takoj, ko se stanje izboljša.

 

 

>> Več o letošnjem izboru

 

>> Strokovna skupina predlaga delo od doma in študij na daljavo
Vlada bo na današnji seji znova razpravljala tudi o epidemioloških razmerah. Na mizi bodo predvidoma tudi predlogi o zaostritvah omejevalnih ukrepov. Med predlogi strokovne skupine za covid-19 je tudi študij na daljavo in promocija dela od doma.

>> Katere covidne omejitve veljajo pri izvajanju dejavnosti?
Trenutno je sproščena velika večina dejavnosti ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom z redkimi izjemami, ki jih določa Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19. Objavljamo pojasnila in odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi omejitvami iz protikoronskih ukrepov.

>> Nadzor upoštevanja PCT pogoja
Od 8. do 15. novembra so inšpektorji FURS na terenu opravili kar 1.281 nadzorov, pri čemer so ugotovili 245 nepravilnosti (19 %), in sicer 218 na področju izpolnjevanja PCT pogojev in 27 na področju nošenja mask. Za ugotovljene nepravilnosti so izdali 10 plačilnih nalogov s skupno višino globe 27.200 evrov. Izrečenih je bilo 234 opozoril.

>> Koliko časa velja potrdilo PCT?

>> Uveljavljanje višje sile zaradi obveznosti varstva otrok

>> Drugačna ureditev dodatka za delo v rizičnih razmerah

>> Gradbeni zakon pisal MOP, rešitve veljajo za vse lastnike nepremičnin

>> DZ: Poslanci so se seznanili s predlogom proračuna za leti 2022 in 2023

>> ZZZS opozarja na pomanjkljivosti zakonodajnega predloga o dolgotrajni oskrbi

>> Nad morebitne prevare z nadzorom stroke in javnosti

>> Madžarska in Poljska doživeli poraza na Sodišču EU

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Spremembe in dopolnitve Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
13. novembra je začela veljati novela ZODPol-G, ki naj bi zagotovila boljšo organiziranost in fleksibilnejše delovanje policije, da se bo lahko učinkoviteje odzivala na vse varnostne izzive. Poleg tega pa se z novelo uresničujejo zahteve iz stavkovnega sporazuma, podpisanega maja letos. Zaradi različnih stališč glede pristojnosti ministra pri usmerjanju policije v predkazenskih postopkih je jasneje urejena situacija, v kateri je bil državni tožilec obveščen o kaznivem dejanju, vendar ni prevzel usmerjanja. V tem primeru ravnajo policisti samostojno v okviru zakonskih pooblastil in so podvrženi nadzoru nadrejenih. >> Več

>> Spremembe in dopolnitve Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19
Novela odloka, ki velja od 12. novembra, ureja poleg prestavitve začetka obveznega samotestiranja za učence in dijake zaradi pridobivanja soglasij staršev še nekaj drugih sprememb in dopolnitev, med katerimi so obvezna izdaja potrdila po hitrem testu, izjema glede izpolnjevanja pogoja PCT za uporabnike storitev uresničevanja individualne verske duhovne oskrbe, novi pogoje izvajanja sejemske in kongresne dejavnosti ter sprememba pogojev za izvajanje javnih kulturnih prireditev. >> Več

>> Spremembe Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19

>> Pravilnik o izvajanju mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2

>> Pregled veljavnih protikoronskih odlokov in drugih predpisov

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 177 do 179

 

Informacijska pooblaščenka (IP) ima tudi tokrat – načeloma - prav. Pri svojem delu je preveč kompetentna, odgovorna in natančna, ko gre za veljavno, v zakone zapisano pravo, torej za tisto, kar piše v zakonodaji, da glede dopustnosti preverjanja osebnih dokumentov (in, v tem članku, samo glede tega!) ne bi imela načelno prav. Tokrat mislim na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Seveda tudi zase trdim, da imam prav. Sicer tega, kar sledi, ne bi zapisal. Oba imava potemtakem prav. Če se močno motim, ima prav samo IP.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

mag. Matevž Krivic:
Kako računalniški "sistem" izniči ustavo in zakon

Mark Jeršič:
Uporaba IQ testov v sodnih postopkih

dr. Iztok Rakar, Daša Tičar:
Politika boljših predpisov v praksi - analiza vladnih predlogov zakonov, sprejetih v letu 2020

dr. Luka Bernard:
Položaj pridobitelja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo v novejši sodni praksi

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Posredovanje delavcev
Vrhovno sodišče je s sklepom VIII SM 2/2021 ugotavljalo, ali je imela pogodba med formalnim delodajalcem in toženko naravo civilnopravne pogodbe o opravljanju storitev ali pa gre za posredovanje dela delavcev uporabniku. Sodišče izpostavlja, da je bistveno, ali pravni subjekt ponuja storitev, ki vključuje napotitev delavcev, s katerimi je sam sklenil delovna razmerja prav zato, da bi jih napotil k tretjim podjetjem. Te delavce je treba obravnavati kot delavce delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja dela delavcev uporabniku, tudi če ta ni registriran za to dejavnost in jim zagotavljati vse pravice, ki jih imajo delavci, zaposleni pri delodajalcih, ki so registrirani za posredovanje delavcev uporabnikom.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 213.600 judikatov slovenskih sodišč

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. januar 2022		Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
1. januar 2022		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. januar 2022		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2022		Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
3. januar 2022		Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1)
4. april 2022		Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
8. julij 2022		Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)
1. januar 2023		Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.