Denarne utaje, davčni kriminal in prenosi dobička kot model sodobnega kapitalizma
Nekateri ekonomisti in izvedenci za mednarodno pravo se sprašujejo, ali bi lahko sodobni kapitalizem sploh obstajal brez pojavov, kot sta globalno preusmerjanje finančnih dobičkov ter utaja premoženja, dohodka in imetja - finančnega, fizičnega ali intelektualnega - na račun davkoplačevalcev oz. družbe.(1) Vprašanje postaja čedalje bolj aktualno, če upoštevamo vse prodornejše raziskave, ki so jih v zadnjih nekaj letih izvedli ekonomisti in finančni analitiki, pa tudi če pomislimo na nekatere mednarodne afere, ki so doživele odziv širše javnosti. Zadnja tovrstna afera nosi ime po Pandori, slavnem liku iz starogrške mitologije.(2)
Mednarodne afere o sistematičnih davčnih utajah, kakršnim smo bili priča v prejšnjem desetletju, jasno kažejo, da sta korupcija in davčni kriminal postala del sodobnega globalnega kapitalizma. Mednarodni sistem obdavčevanja, vključno z davčnim sistemom Evropske unije, je bil zasnovan v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, običajno pa je temeljil na načelih izvora in prebivališča.(3) Stanje se je bistveno spremenilo z razvojem globalnega gospodarstva, vse bolj razvejanimi mednarodnimi poslovnimi odnosi in mednarodnimi finančnimi transakcijami ter z vse večjim številom multinacionalk in mednarodnih koncernov v gospodarstvu.
Tudi iz navedenih razlogov je sodobni davčni kriminal pretežno transnacionalni pojav. Ni namreč odvisen od družbenega sloja storilcev, za tovrstno poslovanje pa je vsekakor treba imeti dovoljšnje znanje iz prava in ekonomije.(4) Obsežna ekonomska študija(5) je pokazala, da danes približno 40 odstotkov dobička vseh multinacionalk ni obdavčenih, saj je denar skrit v davčnih oazah po svetu - zlasti v državah v razvoju oz. v državah, ki imajo ohlapno davčno ureditev. Na tem mestu velja omeniti, da so izjave nekaterih izvedencev na ta račun (najverjetneje prvič) prodrle celo v alternativno glasbo in s tem postale odmevne.(6)
Obseg Pandorinih dokumentov
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ - International Consortium of Investigative Journalists) s sedežem v Washingtonu je 3. oktobra letos razkril zaključke obsežne preiskave z naslovom Pandorini dokumenti (Pandora Papers). Ta zajema pregled in podrobno analizo 11,9 milijona dokumentov ter podatkov o upravljanju dohodkov in premoženj, ki so jih zasebniki ali podjetja registrirali v davčnih oazah v tujini. Te se nahajajo predvsem na ozemljih, kjer je davčna zakonodaja ohlapna ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Mitja Stefancic: Kaj nam Pandorini dokumenti razkrivajo o sodobnem globalnem kapitalizmu?
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 43-44, 2021
>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.
-------------
Opombe:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
