>> Zelo restriktivno glede pravice do izjave domnevnih družinskih nasilnežev
Ustavno sodišče je odločilo (odločba Up-26/19, U-I-227/19), da 60. člen ZNPPol, ki ureja policijsko prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi, s katero se domnevnemu družinskemu nasilnežu prepove, da se določenemu kraju oziroma osebi namerno približa na manj kot odrejeno razdaljo (ki sme biti največ dvesto metrov), ni v neskladju z Ustavo.



Nasilje moškega nad žensko je ena od bolj degutantnih pojavnosti človeškega obnašanja in je preprosto - brutalno. Vendar je brutalen tudi komentirani ukrep, zlasti če se spomnimo na lažne očitke v razveznih pravdah o spolnem nasilju nad otroki, ko nam je takoj jasno, da so hude zlorabe mogoče tudi v zvezi z lažnimi prijavami družinskega nasilja. Komentirani ukrep lahko domnevnega nasilneža spremeni v brezdomca.

Tisto, kar resnično bode v oči, je, da 60. člen ZNPPol ne zahteva, da bi ali policija ali vsaj preiskovalni sodnik morala pred izrekom (ali sodno potrditvijo) ukrepa dati domnevnemu nasilnežu možnost izjaviti se o dejanskih in pravnih okoliščinah primera, izpodbijati navedbe oškodovanke, predložiti dokaze in tako naprej.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Glasovanje le še do torka, 16. novembra
Na portalu IUS-INFO se prihodnji teden zaključuje 21. izbor 10 najvplivnejših pravnikov, v katerem lahko glasujete za enega izmed 20 finalistov, ki so bili v prvem delu izbora predlagani največkrat. Ob glasovanju lahko dodate tudi vprašanje za posameznega kandidata.



Med 10 najvplivnejših pravnikov se bodo uvrstili pravnice in pravniki, ki bodo v drugem delu izbora prejeli največ veljavnih glasov. 10 najvplivnejših pravnikov 2021 bomo povabili na slovesno podelitev priznanj in tradicionalno okroglo mizo, kjer pričakujemo zanimivo in polemično razpravo. Sklepni dogodek, ki ga bo mogoče spremljati tudi v živo na spletu, bomo pripravili takoj, ko bodo za to primerne razmere.

 

 

>> Prijazno vabljeni h glasovanju, veseli bomo vašega sodelovanja!

 

>> Neskladna z ustavo del ZNB in na njegovi podlagi sprejeti odlok
Ustavno sodišče je presodilo, da 4. točka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), na podlagi katerega je vlada sprejela odlok, ki je med epidemijo prepovedoval ponujanje blaga in storitev, ni v skladu z ustavo. Ustavno sodišče je opozorilo na svojo dosedanjo presojo, po kateri izvršilna oblast ne sme izvirno urejati vprašanj, ki spadajo na področje zakonodajnega urejanja.

>> Tudi del zakona o sodnem svetu v neskladju z ustavo
Ustavno sodišče je presodilo, da so prvi in drugi odstavek 40. člena ter drugi odstavek 45. člena > Zakona o sodnem svetu (ZSSve) v neskladju z ustavo. Kot ugotavljajo, zakonska ureditev disciplinskega postopka, ko se ta začne na podlagi pobude Sodnega sveta, ne zadosti merilom objektivne nepristranskosti. Presojo je zahtevalo vrhovno sodišče.

>> Ali zakon dopušča vpogled v osebni dokument za namen preverjanja točnosti podatkov?
Odlok glede obdelav osebnih podatkov bistveno ne spreminja ureditve dosedanjih načinov preverjanja pogojev. O ustreznosti odlokov (oziroma neobstoja zakona) v zvezi s preverjanjem pogojev PCT bo presojalo Ustavno sodišče. Ne glede na to pa so pri Informacijskem pooblaščencu že večkrat pojasnili, da vpogled v osebni dokument za namen preverjanja točnosti podatkov dopušča že 18. oz. 82. člen > Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).

>> Kakšna je zagrožena kazen za uporabo ponarejenega covidnega potrdila?

>> OZS za nadomestilo karantene samozaposlenih, GZS za pomoč gospodarstvu

>> Vlada sprejela predlog Zakona o varstvu okolja

>> Odprava nezdružljivosti županske in poslanske funkcije?

>> Rok Svetlič izvoljen za ustavnega sodnika

>> Martin Zaviršek obsojen na 23 let zaporne kazni

>> Aretirali uslužbenko tožilstva, ki naj bi izdajala podatke

>> Obtožena roparja slovenskih bank zaradi izločitve GPS-podatkov oproščena

>> Sodišče EU potrdilo 2,4-milijardno kazen Googlu

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19
Odredba, ki je začela veljati 9. novembra, določa, da morajo vsi obiskovalci sodišč, razen oseb, mlajših od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT. V času veljavnosti te odredbe velja, da lahko stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, na sodišče pridejo samo v času uradnih ur ob predhodni najavi preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk in ob dogovorjenem terminu. Razen v nujnih zadevah, ki jih določa 83. člen Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno ter za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur. Odredba velja do vključno 31. decembra 2021. >> Več

>> Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19
Odlok, ki je v veljavi od 8. novembra, med drugim določa strožji režim PCT-pogoja pri vseh dejavnostih, omejeno zbiranje ljudi in krajši odpiralni čas gostinskih lokalov ter ustrezne zaščitne obrazne maske. Pogoja PCT ni potrebno izpolnjevati: osebam, ki so mlajše od 12. let, uporabnikom zdravstvenih storitev (če gre za cepljenje proti Covidu-19, gripi ali za testiranje na novi koronavirus), v primeru nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, pod pogojem, da je na osebo zagotovljenih najmanj 10 kvadratnih metrov površine. 8. člen odloka, ki določa obvezno samotestiranje v šolah, pa se začne uporabljati 15. novembra. >> Več

>> Pregled veljavnih protikoronskih odlokov in drugih predpisov

>> Uredba o dejanskih rabah zemljišč

>> Pravilnik o podrobnejši vsebini registra prostorskih enot

>> Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito

>> Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito

>> Pravilnik o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 171 do 176

 

Če se je včasih precej stvari odvijalo v lobijih predstavniških teles in raznih pisarn ter so te stvari ostajale prikrite, zdaj zaradi možnosti zvočnega ali slikovnega snemanja, ki jo ponuja sodobna tehnologija, marsikaj pride na plano. Kar se zgodi pri takšnih zadevah ni problematično samo glede posameznikov, ki so vpleteni v takšne pogovore. Bolj je škodljiv videz, ki se s tem pušča. Gostilniško kvantanje in hvalisanje s takšnim ali drugačnim vplivom, vključno z metaforičnim zagotavljanjem lomljenja raznih delov moške anatomije, ni pomembno (samo) za dejanske posledice v nekem konkretnem primeru. Pri vsem potencialno kaznivem delovanju takšna razkritja povzročijo večjo škodo z učinkom, ki ga ima takšno kvantanje na splošno zaupanje ljudi v državo in odločevalce. Ljudje začnejo verjeti v možnost takšnih vplivov tudi tam, kjer tega ni ali kjer sam pravni red poskrbi, da do takšnih vplivov, vsaj trajno, ne pride.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Provizija nepremičninskega posrednika
Toženka je tožniku priznala provizijo v višini 1 % od prodajne cene skladno s petim odstavkom 25. člena > Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr), tožnik pa je zahteval polno provizijo v višini 4 %, kot to določa prvi odstavek istega člena. Sodišče prve stopnje je toženko zavezalo k plačilu polne provizije, enako je storilo tudi sodišče druge stopnje. Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku ugotavljalo, ali pripada nepremičninskemu posredniku dogovorjena provizija v višini 4 % prodajne cene tudi v primerih, ko je med pogodbenima strankama dogovorjena klavzula vzpostavitve stika s kupcem in le tega najde naročnik sam ali pa je v tem primeru nepremičninski posrednik upravičen do plačila delne provizije. >> Več

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 213.400 judikatov slovenskih sodišč

 

dr. Anamarija Patricija Masten:
Krepitev vladavine prava se začne pri njegovem ustvarjanju

Igor Vuksanović:
Pri sodbi ESČP v zadevi Pintar še komentar glede razmerja do Ustavnega sodišča

Nastja Stošič:
Učinkovanje zavarovalne pogodbe

Luka Vlačić:
Načelo enakosti, delo v splošno korist in 19.a člen ZP-1

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
13. november 2021		Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
13. november 2021		Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
13. november 2021		Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
13. november 2021		Energetski zakon (EZ-1)
13. november 2021		Zakon o osebni asistenci (ZOA)
13. november 2021		Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)
13. november 2021		Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE)
13. november 2021		Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
1. januar 2022		Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
1. januar 2022		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. januar 2022		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2022		Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
3. januar 2022		Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1)
4. april 2022		Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
8. julij 2022		Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)
1. januar 2023		Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.