>> Kdo bo nosil odgovornost za zastoje v kazenskih postopkih?
Delo slovenskega sodstva v lanskem letu je bilo uspešno, nadaljevali so se pozitivni trendi preteklih let, je ob odprtju sodnega leta ocenil predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Opozoril je na težave, s katerimi se sodstvo sooča predvsem zaradi svoje odvisnosti od drugih dveh vej oblasti. Tako denimo obžaluje, da t. i. sodniška zakonodaja, ki med drugim predvideva uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, še vedno ni sprejeta, čeprav je ministrstvo za pravosodje lani že pripravilo skoraj v celoti usklajene spremembe. Vprašal je tudi, kdo bo nosil odgovornost za zastoje v kazenskih postopkih, ker izvršilna veja oblasti zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov ne more zagotoviti privedbe pripornikov na obravnave. Kot problematično je izpostavil tudi družinsko področje, na katerem se je lani z začetkom uporabe družinskega zakonika na okrožnih sodiščih za 70 odstotkov povečalo število novih družinskih zadev, bolj nepričakovano pa je bilo po njegovih besedah kar 190-odstotno povečanje števila nepravdnih zadev.

>> Pri pomembnejših zadevah so postopki povprečno trajali 7,9 meseca
Slovenska sodišča so lani prejela več kot 839.000 zadev, rešila so jih 850.000, ob koncu leta 2019 so imela sodišča manj nerešenih zadev kot konec leta 1990, čeprav so se od tedaj pristojnosti slovenskega sodstva zelo razširile. Na zadnji dan preteklega leta je ostalo še nekaj več kot 133.000 nerešenih zadev. Število nerešenih pomembnejših zadev, starejših od 10 let, se v zadnjih treh letih ni bistveno spremenilo, število ostalih nerešenih zadev pa se je zmanjšalo za 30 odstotkov. Povprečno trajanje zadev se je skrajšalo tako za pomembnejše kot tudi za ostale zadeve. Pri pomembnejših zadevah so postopki povprečno trajali 7,9 meseca, pri ostalih zadevah pa 1,4 meseca, tako da je povprečje med vsemi zadevami 2,3 meseca.

>> Bo zadeva Novič zastarala?
Ljubljansko višje sodišče je na javni seji obravnavalo pritožbo zoper oprostilno sodbo Milku Noviču za očitke o umoru direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika (sodba II K 53384/2014). Tožilstvo je med drugim izpostavilo domnevne procesne kršitve pri sojenju, zaradi česar zahteva razveljavitev sodbe. Obramba pa je očitke zavrnila in predlaga njeno potrditev.

>> Zastaralni roki na področju spolnega nasilja
Odbor DZ za pravosodje je pretekli teden brez glasu proti za obravnavo na seji DZ pripravil dopolnjeni predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki so ga v zakonodajni postopek vložili v NSi. Po dopolnjenem predlogu se zastaralni roki za najhujša kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost podaljšajo za trikrat.

>> Za dve mesti na Splošnem sodišču EU trije kandidati
Predsednik Borut Pahor je v torek za dve sodniški mesti na Splošnem sodišču EU podprl tri kandidate, ki jih je pred tem podprl tudi Sodni svet - Klemna Podobnika, Nino Savin Bossiere in Jureta Vidmarja. Zdaj bo na vrsti državni zbor, ki bo moral dva kandidata za sodnika izbrati z večino vseh poslancev.

>> Tržni inšpektorji ovadili Grlićevo in Počivalška
Glavno tržno inšpektorico Andrejko Grlić, ki se že leta sooča z očitki spornega ali celo nezakonitega ravnanja, je doletela kazenska ovadba. Vložil jo je anonimni ovaditelj, a po poročanju medijev za njo stojijo tržni inšpektorji. Ti so zaradi neukrepanja ovadili tudi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.

>> Letos povečanja nadzorov
Inšpekcija za okolje in naravo ter gradbena, geodetska in stanovanjska inšpekcija, ki delujejo v okviru državnega inšpektorata za okolje in prostor, bodo v letošnjem letu izvedle vsaj 13.500 inšpekcijskih nadzorov. Več kot 2000 nadzorov bodo opravili v 20 usmerjenih akcijah, so napovedali na inšpektoratu.

>> Nadaljevanje problematike kreditov v švicarskih frankih
Ministrstvo za finance ne bo več mediator pri poskusu reševanja problematike posojil v švicarskih frankih, ki jo je prevzelo po zavrnitvi predloga zakona za konverzijo posojil v frankih v DZ. Kot so sporočili z ministrstva, sporazumne rešitve ni mogoče doseči. V primeru vnovične vložitve zakona pa bodo vladi predlagali, naj mu ne nasprotuje.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Ni težko razumeti, da Ustavno sodišče zakona, ki ureja volitve, enostavno ne razveljavi, četudi ugotovi njegovo delno protiustavnost (Odločba U-I-32/15). Malo težje je razumeti, če je tudi v tem primeru ločeno mnenje enega sodnika v prizmi ustavnosti, demokracije in svobode prepričljivejše, kot zavezujoča odločitev večine sodnic in sodnikov. Še težje je razumeti poslanke in poslance v Državnem zboru, ki tudi te ustavnosodne odločbe (in ne »ustavne odločbe«!!) ne uresničijo.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Klemen Šuligoj:
Pravica do informacij o pravnomočnih kazenskih odločbah

Boštjan J. Turk:
Saj se vendar ni svet podrl, če niste bili izvoljeni

Matjaž Šaloven:
"Etična ladja se potaplja"

Sandra Damijan:
Dokler lahko kriminalci več zaslužijo, kot izgubijo

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Povračilo stroškov v zvezi z delom
Sprememba in dopolnitev > Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP), ki bo začela veljati 22. februarja, odpravlja omejitev pri kolektivnem dogovarjanju. Z novelo je določeno, da se višina povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, določena s ZPSDP oziroma na njegovi podlagi uporablja, v kolikor ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.

>> Dodaten dan dopusta
Novela > Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO), ki bo tudi začela veljati 22. februarja, bo odpravila neenakost zaposlenih v državnih organih pri priznavanju dodatnih dni dopusta. Tako bodo enako kot ostali zaposleni v javnem sektorju upravičeni do dodatnega dneva dopusta na leto za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let (38. člen - primerjalnik besedila).

>> Varnost tajnih podatkov
22. februarja bodo začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o tajnih podatkih (ZTP), ki naj bi izboljšale učinkovitost sistema in posledično varnost tajnih podatkov. Novela določa sestavne dele komunikacijsko-informacijskih sistemov in postopek varnostne odobritve omenjenih sistemov, v katerih se obravnavajo oziroma hranijo tajni podatki, Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov (UVTP) postaja krovno organizacijsko telo, na področju industrijske varnosti pa se podrobneje ureja preverjanje lastniške strukture organizacije in tako imenovanih povezanih oseb ter izenačujejo pogoji za dostopanje do tajnih podatkov stopnje tajnosti INTERNO za zaposlene v organih in v organizacijah. Poleg tega novela zožuje nabor oseb, ki jim je omogočen dostop do tujih in domačih tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop, te osebe pa bodo morale pred dostopom do tajnih podatkov opraviti osnovno usposabljanje in podpisati izjavo, da so seznanjene z ZTP in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov ter da se zavezujejo s tajnimi podatki ravnati v skladu s temi predpisi.

>> Delo obsojencev pri zunanjih delodajalcih
8. februarja so začele veljati spremembe in dopolnitve > Pravilnika o plačilu za delo obsojencev, ki urejajo delo obsojencev pri zunanjih delodajalcih. Spremembe določajo, da v primeru prekinitve dela zaradi izobraževanja obsojencu pripada odstotek za stalnost pri delu, ki ga je dosegel pred prekinitvijo dela, če se po uspešno opravljenem izobraževanju vrne na delo in uveljavljajo posebno denarno nagrado tudi za dela v posebno težkih delovnih razmerah za vsak mesec dela v znesku največ dveh povprečnih mesečnih plačil za opravljeno delo. Plačilo za delo v skladu s spremembami se začne odmerjati in obračunavati 1. marca.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 8

 

>> Tudi Sloveniji opomin za področje preprečevanja pranja denarja
Evropska komisija je objavila redni sveženj odločitev o postopkih zoper države članice, ki niso izpolnile obveznosti iz prava EU. Namen teh odločitev, ki se nanašajo na različne sektorje in področja politik EU, je zagotoviti ustrezno uporabo prava EU v dobro državljanov in podjetij. Komisija je med drugim poslala uradne opomine Cipru, Madžarski, Nizozemski, Portugalski, Romuniji, Slovaški, Sloveniji in Španiji, ker je niso uradno obvestili o izvedbenih ukrepih za peto direktivo o preprečevanju pranja denarja (EU) 2018/843. Pravila o preprečevanju pranja denarja so ključnega pomena v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Nedavni škandali v zvezi s pranjem denarja so razkrili potrebo po strožjih pravilih na ravni EU. Zakonodajne vrzeli v eni državi članici vplivajo na celotno EU.

>> Komisija EU o poljskem zakonu o discipliniranju sodnikov
Podpredsednica Evropske komisije, pristojna za vrednote in transparentnost, Vera Jourova je nedavno sprejeto poljsko zakonodajo o discipliniranju sodnikov označila za uničevalno. Zagrozila je tudi z odvzemom evropskih sredstev državam EU, ki ne spoštujejo vrednot unije. V Varšavi pa so se zbrali podporniki vlade, ki so EU obtožili vmešavanja.

>> Varnost pri uporabi interneta
Evropski statistični urad Eurostat je objavil, da je v letu 2019 približno vsak tretji državljan EU, starih od 16 do 74 let, prijavil varnostne incidente pri uporabi interneta za zasebne namene. Največ ljudi (25 %) je prijavilo, da so prejeli sporočila z lažnim predstavljanjem (phishing). Drugi najpogostejši prijavljeni varnostni incident (12 % ljudi) pa je bil preusmeritev na lažne spletne strani, ki zahtevajo osebne podatke (pharming). Evropska komisija je ob dnevu varnejšega interneta poudarila pomen ozaveščanja in ukrepanja na področju spletne varnosti. Med prednostnimi nalogami EU je boj proti nevarnim spletnim vsebinam, kot so sovražni govor, spodbujanje terorizma, pedofilske vsebine in lažne novice.

>> Delno preklican preferencialni dostop Kambodže do trga EU
Evropska komisija je odločila, da bo Kambodža zaradi kršitev človekovih pravic, kot sta svobodi izražanja in združevanja, izgubila del carinskih ugodnosti, ki podjetjem iz države omogočajo izvoz v EU pod ugodnejšimi pogoji.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

>> Poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) je doživel že 30 vplivov na besedilo in vse spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZPP.

V časovni lestvici je tudi vseh 31 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjava besedila 324. člena - sestavine sodbe). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa le besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZPP je vsebinsko povezan z več kot 1.880 strokovnimi članki, več kot 1.930 odločbami Državne revizijske komisije ter več kot 47.500 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) . Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
22. februar 2020		Zakon o tajnih podatkih (ZTP)
22. februar 2020		Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO)
22. februar 2020		Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.