Komisija je poleg Sloveniji uradne opomine poslala še Cipru, Madžarski, Nizozemski, Portugalski, Romuniji, Slovaški in Španiji.
Iz Bruslja so ob tem sporočili, da so pravila o preprečevanju pranja denarja ključnega pomena v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter da so nedavni škandali v zvezi s pranjem denarja v nekaterih evropskih bankah, npr. v pribaltskih državah, razkrili potrebo po strožjih pravilih na ravni EU.
Zakonodajne vrzeli v eni članici vplivajo na celotno EU, zato bi bilo treba za boj proti kriminalu in zaščito evropskega finančnega sistema učinkovito izvajati in nadzirati pravila EU, opozarjajo v Evropski komisiji.
Članice bi morale peto direktivo o preprečevanju pranja denarja v nacionalno zakonodajo prenesti do 10. januarja letos. Ker omenjene države tega niso storile pravočasno, jih komisija spodbuja, naj to storijo čim prej, pri čemer naj upoštevajo pomen teh pravil za skupni evropski interes.
DZ je sicer decembra lani sprejel novelo > Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki jo je vlada pripravila, da bi odpravila dvome Evropske komisije glede prenosa četrte direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma v nacionalno zakonodajo. Komisija je opomin Sloveniji zaradi tega izrekla marca lani.
Na ministrstvu za finance so pojasnili, da so po sprejemu omenjene krajše zakonske novele vse aktivnosti usmerili v intenziviranje postopkov za dokončanje priprave obširnejše novele za prenos pete direktive (EU) 2018/843 o preprečevanju pranja denarja.
Načrtujejo, da bodo predlog zakona, dodelan na podlagi odzivov deležnikov v javni obravnavi, v kratkem predložili v vladno proceduro, Evropski komisiji pa poslali pojasnila glede postopka sprejemanja novele in tudi glede tega, katera področja iz pete direktive so že urejena v veljavni zakonodaji.
