Florjančič je v nagovoru poudaril, da se je število nerešenih zadev ob koncu leta 2019 v primerjavi z letom poprej spet znižalo, hkrati se je skrajšalo tudi povprečno trajanje postopkov.
Ob tem je opozoril na težave, s katerimi se sodstvo sooča predvsem zaradi svoje odvisnosti od drugih dveh vej oblasti. Tako denimo obžaluje, da t. i. sodniška zakonodaja, ki med drugim predvideva uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, še vedno ni sprejeta, čeprav je ministrstvo za pravosodje lani že pripravilo skoraj v celoti usklajene spremembe. Slednje bi namreč omogočile učinkovitejše organiziranje dela na prvostopenjskih sodiščih, je dodal.
Florjančič je nezadovoljen tudi zaradi še vedno neustrezno urejenega plačnega položaja sodnikov. Njihove plače namreč že skoraj desetletje ostajajo na isti ravni, zaradi česar s težavo zagotavljajo ustrezen kader, je poudaril na novinarski konferenci ob odprtju sodnega leta. Prav tako je opozoril na prostorske težave sodišč, ki jih država nikakor ne rešuje. Ob tem je navedel, da najem prostorov, v katerih delujejo sodišča, stane štiri milijone evrov na leto.
V nagovoru se je vprašal tudi, kdo bo nosil odgovornost za zastoje v kazenskih postopkih, ker izvršilna veja oblasti zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov ne more zagotoviti privedbe pripornikov na obravnave.
Prav tako je opozoril na pomanjkljivo sodelovanje z zakonodajno vejo oblasti, saj ta včasih sprejema nepremišljene in s sodstvom neusklajene zakonske rešitve. Tak primer je zakon, namenjen urejanju sodnega varstva pravic nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki po njegovih besedah predstavlja primer ne dovolj premišljenega ukrepa. "Na sodstvo je namreč dobesedno zvrnil potencialno takšno količino gospodarskopravdnih zadev, ki jih vse slovensko sodstvo na tem področju sicer prejme v približno 19 letih," je dejal. Takšna zakonska ureditev po njegovih besedah predstavlja veliko sistemsko tveganje za delovanje sodstva.
Postopki po tem zakonu bi namreč trajali pet ali šest let, do pravnomočne odločitve pa bi prišlo po desetih letih ali več, je pojasnil na novinarski konferenci. Podpredsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa je kot težavo izpostavil število tožnikov, ki jih je po oceni več kot 100.000. Zato na vrhovnem sodišču predlagajo rešitev v smeri vložitve kolektivnih tožb, še boljša pa bi bila po Đorđevićevih besedah izvedba vzorčnega postopka.
Florjančič je kot problematično izpostavil tudi družinsko področje, na katerem se je lani z začetkom uporabe družinskega zakonika na okrožnih sodiščih za 70 odstotkov povečalo število novih družinskih zadev, bolj nepričakovano pa je bilo po njegovih besedah kar 190-odstotno povečanje števila nepravdnih zadev. Težave na tem področju še vedno povzroča tudi nezadostno število izvedencev klinične psihologije, je dodal.
Zato v letošnjem letu načrtujejo strokovna usposabljanja in izobraževanja ter informatizacijo postopkov. Ministrstvo za zdravje mora po Florjančičevih besedah zagotoviti dodatne specializacije za področje klinične psihologije, ministrstvo za delo pa več brezplačnih terapevtskih programov.
Posebna pozornost bo letos namenjena še upravnemu sodstvu, pri katerem je zaradi novih pristojnosti opazen porast števila nerešenih zadev. Med prednostnimi nalogami v letošnjem letu je Florjančič omenil še kazensko področje, na katerem so se lani časi reševanja zadev nekoliko podaljšali, k čemur je v precejšnji meri pripomoglo povečanje števila kaznivih dejanj, ki jih storijo tujci oz. z migracijami povezana kazniva dejanja.
Florjančič je v nagovoru sodniškim kolegom opozoril, da se morajo zavedati, da so ves čas pod lupo javnosti, zato je pomembno, da sodstvo deluje čim bolj odprto in transparentno. "Javnost nas ne ocenjuje le skozi posamezne sodne odločitve, ampak moramo za ugled sodniškega poklica skrbeti vsak dan v tednu in vsak dan v letu. Zato bomo za naš ugled v javnosti največ storili sami, če bomo ob zvestobi sebi lahko hkrati zvesti svojemu poklicu in etičnim standardom, ki nas zavezujejo," je še dodal.
Glede zaupanja v delo sodstva pa je na novinarski konferenci dodal, da se to izboljšuje, a je še vedno na relativno nizki ravni. Po njegovih besedah je značilno, da delo sodstva bolj pozitivno ocenjujejo tisti, ki imajo z njim izkušnje, kot pa splošna javnost.
O ugledu sodstva je na odprtju sodnega leta spregovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Po njegovih besedah kljub spodbudnim dosežkom sodstva v javnosti žal odmevajo le primeri slabe, in ne dobre prakse. "Ena sam zastaran postopek vrže slabo luč na tisoče uspešno zaključenih," je dodal. Zato je po njegovem mnenju treba nujno skrbeti za varovanje neodvisnosti in nepristranskosti sodstva, kar povečuje tudi ugled in zaupanje v javnosti.
"Pravna država kljub mnogim drugačnim stališčem deluje," je poudaril Pahor, ki se je sodnikom zahvalil za trud pri uveljavljanju neodvisnosti, učinkovitosti in pravično opravljenem delu. Dodal je še, da so trendi pozitivnih sprememb spodbudni, je pa še vedno dovolj prostora za izboljšave.
Tradicionalnega odprtja sodnega leta, ki je danes potekalo v sodni palači, so se udeležili tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, predsednik sodnega sveta Erik Kerševan, ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik Jurij Groznik in predsednik Odvetniške zbornice Roman Završek.
