c S
 
Tedensko obvestilo o pravnih novostih
 
 
Marec 2018, številka 11 / letnik XVI.
 
Dolus omnimodo puniatur.
Prevara se vedno kaznuje.
 
     

 

Novosti

NOVOSTI

     
 
>> Predčasne volitve najverjetneje v drugi polovici maja
Predsednik vlade Miro Cerar je včeraj pozno zvečer po seji Vlade sporočil, da se je odločil podati odstopno izjavo Državnemu zboru. Kot je dejal, je bila kaplja čez rob odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru. Svojo odločitev bo danes pojasnil predsedniku republike Borutu Pahorju, ki bo sprejemal nadaljnje politične odločitve. Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS) in Poslovnik državnega zbora (PoDZ-1) določata, da mora premier o odstopu obvestiti ministre ter pisno tudi predsednika DZ. Obvestilo o odstopu predsednika vlade se uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejetju obvestila (261. člen PDZ). Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da predlaga DZ kandidata za novega predsednika vlade. Če novega kandidata za mandatarja ni, to formalno ugotovi tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja. Glede na bližino rednih volitev predloga novega mandatarja bržkone ni pričakovati, kar bi odprlo pot za razpustitev DZ in volitve, in sicer so te lahko predčasne ali redne. Predčasne volitve se namreč v skladu z Zakonom o volitvah v državni zbor (ZVDZ) opravijo najkasneje dva meseca po razpustitvi DZ (13. člen ZVDZ). Redne volitve pa se opravijo najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega DZ. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, predstavniki ekonomistov in gospodarskih združenj ne pričakujejo večjih negativnih učinkov odstopa, saj so se volitve že tako bližale. Opozarjajo pa, da novo vlado čaka veliko dela, od izpeljave projekta drugega tira in socialnega dialoga do davčne in drugih reform.

 
 
V DANAŠNJEM TEDNIKU:
     
› Novosti
› Aktualno
› Pregled slovenske zakonodaje
› IUS kolumna
› Izbrano iz sodne prakse
› Strokovni članki
› IUS-INFO čistopisi
› Dobro je vedeti
     
    NE SPREGLEJTE
Novi strokovni članki iz revije Odvetnik št. 84
 
     

 

AKTUALNO

AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA

     
 
>> Vrhovno sodišče razveljavilo rezultate referenduma o drugem tiru
Vrhovno sodišče je včeraj po opravljeni javni obravnavi o veljavnosti referenduma o zakonu o drugem tiru ugodilo pritožbi (VSRS Sodba in sklep Uv 10/2017) pobudnika referenduma Vilija Kovačiča in razveljavilo rezultate referenduma o uveljavitvi zakona o drugem tiru Divača-Koper iz lanskega septembra. Postopek bo treba ponoviti, zakon o drugem tiru pa tako še naprej ni v veljavi. Vrhovno sodišče je po besedah sodnika poročevalca Erika Kerševana sledilo oceni ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo, zato se je osredotočilo na vprašanje, ali bi posledice lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu. Na podlagi tega so vrhovni sodniki ocenili, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v "njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev". Samo brez panike, sporoča evropska komisarka za promet Violeta Bulc, 109 milijonov evrov evropskih sredstev, predvidenih za financiranje projekta, je začasno zamrznjenih, a ne izgubljenih, je poudarila.

>> Komisija EU ugotavlja boljšo učinkovitost slovenskih sodišč
Evropska komisija je v poročilu o Sloveniji, ki ga je objavila pretekli teden, izpostavila, da slovenski sodni sistem kaže izboljšano učinkovitost na večini področij. Sodstvo je po njenih ugotovitvah dodatno zmanjšalo število nerešenih zadev in skrajšalo trajanje postopkov, določene težave z učinkovitostjo pa ostajajo na kazenskem področju.

>> ESČP v primeru pritožbe Mirovnega inštituta razsodilo proti Sloveniji
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v primeru tožbe Mirovnega inštituta proti Sloveniji ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja. Upravno sodišče namreč inštitutu, ki se je pritožil zaradi zavrnitve na razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ni omogočilo ustne obravnave. ESČP je namreč v torek objavilo sodbo z odločitvijo, da slovenska sodišča niso bila "poštena sodišča", saj niso dovolila stranki zaslišanja prič in niso izvedla javne obravnave. Na pravosodnem ministrstvu so navedli, da morajo za celovito vsebinsko oceno sodbo podrobneje preučiti. Načeloma pa jo pozdravljajo in menijo, da bo imela še druge posledice organizacijske narave.

>> Vlada sprejela pismo Evropski komisiji glede tožbe proti Hrvaški
Vlada je včeraj sprejela pismo Evropski komisiji glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odločitve o meji. Sprejela je tudi zavezo, da vlada v imenu Slovenije vloži tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU, če tega ne bo storila komisija in če bo Hrvaška še naprej zavračala implementacijo odločbe.

>> Premestitve sodnikov
Pri predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču je minuli teden potekal sestanek s predsedniki sodišč zaradi težav na področju kazenskega sodstva. Med drugim so se dogovorili o proučitvi možnosti za predodelitve sodnikov na preobremenjena sodišča.

>> Dostopanje do vpisnikov sodišč preko spleta
Uvedba projekta, ki bo uvedel možnost vpogleda v sodne vpisnike preko spleta, se počasi le bliža koncu. Vrhovno sodišče trenutno pripravlja pravilnik o dostopanju, a za zdaj še ni znano, v katere vse podatke bo mogoč vpogled. Informacijski pooblaščenec ima pomisleke glede daljšega dostopa do podatkov o strankah postopka in opravljenih narokih.

>> Na KPK v zvezi z odločbo o prekršku napovedujejo uporabo nadaljnjih pravnih možnosti
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) menijo, da Okrajno sodišče v Ljubljani pri obravnavi pridobivanja osebnih podatkov s strani KPK ni upoštevalo vseh relevantnih okoliščin. Zanikali so navedbe o odgovornosti in napovedali, da bodo izkoristili nadaljnje pravne možnosti. Štefanec je glede na sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča pravnomočno odgovoren za neupravičeno pridobivanje osebnih podatkov s transakcijskih računov vseh tistih, ki so iz proračuna prejeli vsaj minimalno izplačilo ali vanj vplačali vsaj evro.

>> Ustavno sodišče ni sprejelo Šamijeve pritožbe
Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo pritožbe zagovornikov sirskega begunca Ahmada Šamija zoper zadnjo odločitev Vrhovnega sodišča. Upravno sodišče je namreč decembra lani izdalo začasno odredbo, da mora do pravnomočnega zaključka postopkov Šami ostati v Sloveniji, Vrhovno sodišče pa je konec januarja to odredbo odpravilo.

>> Nekatere "balkanske bojevnike" bi radi zaslišali tudi v BiH
Specializirano državno tožilstvo je na sojenju v zadevi Balkanski bojevnik v torek vložilo zahtevo za odreditev pripora za šest obdolženih, za katere je iz BiH prispela prošnja za mednarodno pravno pomoč. O njej bo sodni senat odločil ob izreku sodbe, ki bo prihodnji torek. Še pred tem, v petek, bodo sodišče nagovorili tudi obdolženi.

>> Sodna preiskava zoper Kramarja in ostale takratne vodilne v NLB
Ljubljansko okrožno sodišče je zaradi suma storitve kaznivega dejanja pri posojilu srbski družbi Hipol Odžaci v višini šest milijonov evrov uvedlo sodno preiskavo zoper peterico nekdanjih vodilnih v NLB v času, ko je upravo banke vodil Marjan Kramar. V upravi so bili takrat še Andrej Hazabent, Matej Narat in Borut Stanič.

>> Kresalova in Zalar s skopimi informacijami glede pranja denarja v bankah
Nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki je po njenem odstopu opravljal tudi naloge notranjega ministra, sta na današnjem zaslišanju na parlamentarni komisiji podala le skope informacije glede sporočila Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) o sumih pranja denarja v primeru Farrokh.

>> Ameriški urad za preprečevanje pranja denarja pod drobnogled vzel Novo KBM
Ameriški urad za preprečevanje pranja denarja je pod drobnogled vzel sume, da je italijanska mafija prala denar prek Nove KBM, poroča spletni portal Siol. Predstavniki regulatorja Financial Crime Enforcement Network (FinCEN) so po informacijah portala začeli zbirati informacije o pomanjkljivostih sistema za preprečevanje pranja denarja v banki.

 
 
 
     

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO

     
 
>> Obsežna novela ZIKS-1 že velja
10. marca so začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki prenašajo nadzor nad alternativnimi zapornimi kaznimi na novo ustanovljeno upravo za probacijo oz. probacijsko službo. Pristojna probacijska enota bo med drugim prevzela nekatere naloge sodišča, policije in centrov za socialno delo, ki se nanašajo na hišni zapor, delo v splošno korist ter pogojno obsodbo. Novela določa postopek izvršitve izgona tujca iz države ter ureja upoštevanje priporočil in predlogov varuha človekovih pravic. Usklajuje se tudi ureditev z evropsko zakonodajo s področja pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter prinaša določbe, ki omogočajo izvrševanje sankcij, izrečenih s strani mednarodnih sodišč. Prav tako jasneje ureja področje prostovoljstva in naloge pravosodnih policistov.

>> Spodbujanje socialnega podjetništva
Danes, 15. marca, so začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP), ki odpravljajo zakonske pomanjkljivosti, ki so odvračale podjetnike od registracije socialnega podjetja. Novela odpravlja delitev socialnih podjetij na tip A (ki izvajajo dejavnost, ki zagotavlja pozitivne družbene učinke) in tip B (ki zaposlujejo določen delež težje zaposljivih oseb), tako da bodo ta podjetja pozitivne družbene učinke zagotavljala ali iz naslova poslovne dejavnosti ali iz naslova zaposlovanja težje zaposljivih oseb. Z odpravo tega razlikovanja tudi ne bo več letnega poročanja o številu in strukturi zaposlenih ter doseženih prihodkih iz naslova opravljanja dejavnosti. Ukinja se tudi zahteva, da mora socialno podjetje v roku enega leta od registracije zaposliti vsaj eno osebo, v roku dveh let od registracije pa vsaj dve osebi, ter omejitev registracije statusa socialnega podjetja za invalidska podjetja in zaposlitvene centre.

>> Premoženje države in lokalnih skupnosti
10. marca je začel veljati Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1), ki vsebinsko prenavlja dosedanji zakon ter natančneje ureja centraliziran način ravnanja s stvarnim premoženjem, ki je v pristojnosti Ministrstva za javno upravo. Nov zakon določa, da so javni zavodi, javni gospodarski zavodi, agencije in skladi pred sklenitvijo pravnega posla ravnanja s premoženjem, katerega pogodbena vrednost presega 10.000 evrov, dolžni pridobiti pisno soglasje organa, pristojnega za področje, na katerem delujejo. Novost za občine je, da mora župan pri ravnanju z občinskim premoženjem za posle, vredne več kot pol milijona evrov, predhodno dobiti soglasje občinskega sveta. Določbe tega zakona se ne uporabljajo za oddajo službenih stanovanj in počitniških enot v najem, za pravne posle pridobivanja in pravne posle upravljanja na podlagi koncesijskega razmerja ali drugih razmerij po javno zasebnem partnerstvu, za pravne posle pridobivanja in pravne posle upravljanja, ki vsebujejo elemente koncesijskega razmerja, elemente javno zasebnega partnerstva ali elemente javnega naročanja, ter za ravnanje s službenimi živalmi.

>> Spodbujanje investicij in turizma
Danes, 15. marca, je začel veljati Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv), ki se bo sicer začel uporabljati 1. julija. Zakon izenačuje domače in tuje investitorje pri dostopu do državnih spodbud, omogoča razlastitve za namene strateških investicij in določa oblike investicijskih spodbud ter pogoje in postopek njihovega dodeljevanja. Med spodbudami so subvencije, spodbude v obliki kredita, garancije in subvencionirane obrestne mere ter možnost, da lahko občina na podlagi neposredne pogodbe proda nepremičnine gospodarski družbi po cenah, ki so nižje od tržnih. Zakon določa tudi strateško investicijo, in sicer bo to v predelovalni in storitveni dejavnosti investicija v vrednosti vsaj 40 milijonov evrov, ki bo ustvarila vsaj 400 delovnih mest, v raziskovalno-razvojni dejavnosti pa v vrednosti vsaj 20 milijonov evrov, ki bo ustvarila vsaj 200 delovnih mest. Od danes je v veljavi tudi Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), ki med drugim omogoča občinam zvišanje turistične takse, uvaja promocijsko takso in novosti glede prodaje turističnih paketov.

 
 
 
     

 

IUS KOLUMNA

IUS KOLUMNA

     
             
      Ogromna množica Janov in Martin    

dr. Jernej Letnar Černič
   
Vzhodnoevropske države vse od padca železne zavese niso najbolj uspešne pri zagotavljanju kakovostnega delovanja institucij demokratične in pravne države. Večina izmed njih ni dovolj učinkovito preprečila delovanja organiziranih hudodelskih združb, ki so ponekod povezane z visoko vsakodnevno politiko. Zadnja ilustracija prepletenosti formalnih institucij in hudodelskih združb je hladnokrvni umor Jana Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnírove v Veľki Mači blizu Trnave na Slovaškem.
   
     
   
 
 
>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.
 
     

 

IZBRANO_IZ_SODNE_PRAKSE

IZBRANO IZ SODNE PRAKSE

     
 
>> Napake pri vročanju
Višje sodišče je s sklepom I Ip 2149/2017 ugotavljalo standarde, ki jih določa 139. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede vročanja, in odločilo, da je sodno pisanje vročeno, ko naslovnik pisanje dejansko prejme in ne zadošča, da se z obstojem pisanja zgolj seznani. Sodišče je izpostavilo, da že iz gramatikalna razlage določbe šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izhaja, da je možno to določbo uporabiti le v primeru, ko naslovnik pisanje dejansko prejme in ne zadošča zgolj, da se z obstojem pisanja seznani. Dokazni standard je glede na posledico, ki ga ima ta določba za prejemnika pisanja (pisanje se šteje za vročeno) postavljen visoko, in sicer iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-554/10 izhaja, da se šteje, da je bila vročitev kljub napakam pri formalnosti vročanja opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela. To pomeni, da mora imeti sodišče za prejem pisanja zanesljiv dokaz. Takšen dokaz ni samo vročilnica kot javna listina, kot to zmotno meni dolžnica, ampak je lahko tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja.

 
 
>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.
 
     

 

STROKOVNI ČLANKI

STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA

     
 
 
 
 
 
 
 
     

 

IUS-INFO ČISTOPISI

IUS-INFO ČISTOPISI

     
 
>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZP-1?
Zakon o prekrških (ZP-1), ki je bil objavljen leta 2003, je doživel že 22 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZP-1.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 23 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 193. člena ZP-1 (pravica do povrnitve škode) pred in po spremembi.

ZP-1 je vsebinsko povezan tudi z 250 strokovnimi članki, več kot 2.100 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 760 judikati Sodišča EU ter 68 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

 
     

 

DOBRO_JE_VEDETI

DOBRO JE VEDETI

     
 
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.

 
© 1989-2018 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane

Sporočilo ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah na podlagi: vaše prijave na spletnih straneh www.findinfo.si ali www.iusinfo.si, vaše javne objave na spletu ali PIRS-u, v bazi GZS, izpolnjenega anketnega lista na prireditvah, sejmih, seminarjih in drugih podobnih dogodkih v organizaciji ali s sodelovanjem podjetja LEXPERA d.o.o. ali pa smo vam ga poslali v informacijo kot odgovor na vašo e-pošto. V kolikor tovrstnih sporočil ne želite prejemati, se lahko odjavite s seznama prejemnikov.