Florjančič je sredi februarja na slovesnosti ob začetku sodnega leta izpostavil, da število nerešenih zadev na kazenskih oddelkih sodišč narašča, še posebej na specializiranih oddelkih. Podaljšuje se tudi čas reševanja prav najzahtevnejših, najobsežnejših in najzapletenejših zadev.
Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je tedaj opozoril, da število zadev na njihovem specializiranem oddelku narašča in da so potrebni hitri ukrepi, med drugim dodatni sodniki, da preprečijo najhujše.
Florjančič je tedaj napovedal, da bo posebna skupina kazenskih sodnikov pripravila analizo in predlog možnih rešitev. To so minuli teden tudi obravnavali.
Na sestanku so predstavili konkretne ukrepe in rešitve, ki naj bi pripomogle k bolj učinkovitemu reševanju kazenskih zadev. K temu naj bi med drugim pripomogli s čim bolj natančno opredelitvijo časovnih okvirjev posameznih faz kazenskega postopka.
Po oceni delovne skupine je treba sodnike razbremeniti nesodniških opravil, za dosego tega je nujno bolj intenzivno vključevanje drugega sodnega osebja. Poleg tega bo treba zagotoviti pospešeno obravnavanje tistih primerov, ko gre za storilce, zalotene pri kaznivem dejanju, ali ko gre za tuje državljane. V zvezi s tem so opozorili tudi na potrebo po sodelovanju drugih strank v postopku, predvsem državnega tožilca.
Kot eno od stvari, ki bi lahko pripomogle k boljšemu reševanju kazenskih zadev, so izpostavili tudi analitično spremljanje izpolnjevanja časovnih standardov reševanja zadev in drugih evidenc, vse do mikro ravni, torej do spremljanja posameznih sodnikov.
Člani posebne delovne skupine sodišč so poudarili nujnost, da specializirani sodniki delajo le na zadevah teh oddelkov. Na to so že večkrat opozorili tudi na ministrstvu za pravosodje.
Po mnenju posebne delovne skupine je treba zagotoviti tudi ustrezno kadrovsko popolnjenost specializiranih oddelkov sodišč. V ta namen bodo višja sodišča preučila možnosti za predodelitve sodnikov, so sporočili z vrhovnega sodišča.
Kot pomembno so izpostavili tudi zagotavljanje intenzivnejših izobraževanj sodnikom, predvsem tistim, ki delajo na področju specializiranega kazenskega sodstva.
Predsednik vrhovnega sodišča je na sestanku sicer izpostavil, da je sodstvo vpeto v okvire, kot so zakonodaja, prostorski pogoji in še kaj, na kar sodstvo samo nima neposrednega vpliva. Je pa prepričan, da se je sposobno osredotočiti na področja, kjer lahko določene pozitivne spremembe doseže samo. Sodniki pa morajo po njegovem mnenju sistem videti kot celoto in ne le kot sodišče, katerega del so sami.
Na razpravi so izpostavili tudi težavo z neodzivanjem strank in drugih vabljenih oseb na udeležbo na narokih. Strinjali so se, da bodo morala sodišča bolj dosledno uporabljati ukrepe za zagotovitev prisotnosti, ki jih zagotavlja zakonodaja.
Kot so danes sporočili z vrhovnega sodišča, bodo o tem, kako uspevajo uresničevati izpostavljene ukrepe, predsedniki sodišč poročali najprej v roku enega meseca, predsedniku vrhovnega sodišča pa še junija letos.
