Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je namreč danes objavilo sodbo v zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji, kjer je odločilo, da slovenska sodišča niso bila "poštena sodišča", saj niso dovolila stranki zaslišanja prič in niso izvedla javne obravnave.
Kot so v odzivu navedli na ministrstvu, lahko po prvem branju ugotovijo, da gre za odločitev na podlagi nove prakse, ki jo je ESČP za postopke upravnega odločanja vzpostavilo lani v primeru Regner proti Češki - kar evropsko sodišče v sodbi tudi izrecno izpostavi in s tem tudi obrazloži, zakaj je v preteklosti v primerih drugih držav odločalo drugače.
"ESČP je s tem odločilo drugače ne samo kot redno slovensko sodstvo, ampak tudi drugače kot Ustavno sodišče RS, pred katerim v konkretni zadevi pritožnik ni bil uspešen," so spomnili na ministrstvu.
Po njihovem mnenju bodo ustne glavne obravnave v upravnih sodnih sporih, ki so bile doslej redka izjema, na podlagi te odločitve postale pogostejše, kar je z vidika varstva pravic posameznikov in pravnih oseb dobro. Vsekakor pa bo sodba ESČP po njihovem mnenju imela tudi druge posledice organizacijske narave, da se ohrani oziroma zagotovi odločanje v razumnem roku. Glede tega pa je, kot so dodali, za interpretacijo posledic omenjene odločitve na potezi najprej sodna veja oblasti.
Na upravnem sodišču so v odzivu danes navedli, da uradno še niso prejeli odločitve ESČP v tem primeru in za zdaj razpolagajo z odločitvijo v angleškem jeziku. Pisni komentar bodo pripravili v četrtek.
Mirovni inštitut je pritožbo na sodišče v Strasbourgu vložil maja 2013 po tistem, ko se je pritožil že na vse pristojne instance v Sloveniji.
V središču spora je razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport iz leta 2003 za dodelitev sredstev za znanstvenoraziskovalne projekte. Nanj se je prijavil tudi Mirovni inštitut, a ni bil izbran.
Pritožil se je na upravno sodišče, češ da je prišlo do več kršitev postopka, ki naj bi bil med drugim pristranski, saj so se nekateri izmed ocenjevalcev na njem potegovali za sredstva s svojimi programi. Inštitut je izrecno zahteval ustno obravnavo, na kateri bi lahko zaslišali priče.
Upravno sodišče je leta 2011 zavrglo pritožbo, pri tem pa se v veliki meri sklicevalo na utemeljitev pristojnega ministrstva kot nasprotne stranke. Ustne obravnave ni omogočilo, niti v svoji odločitvi ni podalo razlogov za tovrstno odločitev. Razsodbo upravnega sodišča je potrdilo tudi vrhovno sodišče, medtem ko ustavno sodišče leta 2012 primera niti ni sprejelo v obravnavo.
