Po pisanju Dela gre za sum zlorabe položaja oziroma pomoči pri tem, sklep o uvedbi sodne preiskave pa je posledica kazenske ovadbe, ki jo je NLB vložila leta 2015 v povezavi s posojilom srbski družbi Hipol Odžaci januarja 2007 v višini šest milijonov evrov.
Kredit je po predhodnem predlogu takratnega direktorja centra NLB za velika podjetja Tomaža Jezerca odobrila uprava, v kateri so bili poleg Kramarja, ki je ostal javnosti najbolj znan po milijonski nagradi, do katere je bil upravičen po individualni pogodbi po odhodu iz banke, še Hazabent, Narat in Stanič, ki so bili vsi tudi v kreditnem odboru banke.
Z odobritvijo kredita je bila banka po navedbah tožilstva oškodovana, saj je bila srbska družba nelikvidna in prezadolžena, vrnila pa je le 1,3 milijona evrov.
Po prepričanju tožilstva so posojilo odobrili, čeprav so vedeli, da gre za nelikvidno in kreditno nesposobno podjetje, ki mu ni uspelo vrniti niti prejšnjega kredita, najetega pri hčerinski banki NLB, vojvodinski Continental banki, današnji NLB Banki Beograd.
Kot poroča Delo, se preiskovalna sodnica po zaslišanju osumljenih z uvedbo preiskave ni strinjala in je zadevo odstopila v odločanje zunajrazpravnemu senatu. Ta pa je po neuradnih podatkih Dela pritrdil tožilstvu in uvedel preiskavo zoper pet nekdanjih vodilnih v NLB, zahtevi za preiskavo za še tri fizične in dve pravni osebi pa ni ugodil.
Sklep o uvedbi preiskave sicer še ni pravnomočen.
Delo je ob tem spomnilo, da posebna skupina za preiskovanje gospodarskega kriminala v bankah na specializiranem državnem tožilstvu še vedno raziskuje vrsto spornih poslov, med katerimi je tudi več posojil NLB iz časa od februarja 2004 do januarja 2009, ko je banko vodil Kramar.
Med drugim naj bi šlo za več deset milijonov evrov vredna posojila, povezana z menedžerskim odkupom družbe Viator & Vektor, ki ga je izvedel Zdenko Pavček. Od teh večina ni bila vrnjena.
Tožilstvo v tem primeru zaradi domnevne zlorabe položaja po informacijah Dela zahteva preiskavo za Kramarja, Hazabenta in Narata ter še za tri druge takratne člane uprave, Mirana Vičiča, Alojza Jamnika in Clauda Deroosa.
V zahtevi za preiskavo so po podatkih Dela tudi Draško Veselinovič, ki je bil na čelu NLB le dobra dva meseca, ter omenjeni Jezerc in nekdanji direktor poslovnega centra Matjaž Zaviršek, ki sta podpisala predlog za odobritev kreditov. Sodišče o tej zahtevi za preiskavo še ni odločilo.
Poleg tega naj bi tožilstvo vložilo vsaj še eno zahtevo za preiskavo za nekdanje vodstvo NLB, o kateri prav tako še ni odločitve sodišča.
