Februar 2018, številka 05 / letnik XVI.
Qui nimis probat, nihil probat.
Kdor preveč dokazuje, ničesar ne dokaže.
|
|
|
|
|
|
NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
>> Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost referendumske zakonodaje
Ustavno sodišče je z Odločbo U-I-191/17 ugotovilo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred Vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljivo. Kot so v odločbi poudarili ustavni sodniki, mora imeti namreč Vrhovno sodišče izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid. Prav tako so ustavni sodniki ugotovili, da sta v neskladju z ustavo dela zakona o volilni in referendumski kampanji, ker Vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Zakonska ureditev tako prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu, menijo ustavni sodniki. Ustavno sodišče je ob tem ugotovilo, da postopek upravnega spora, kot ga ureja Zakon o upravnem sporu in se uporablja tudi v postopku sodnega varstva pravice glasovanja na referendumu pred Vrhovnim sodiščem, ne vsebuje vseh prvin, ki bi morale biti določene za učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva pravice glasovanja na referendumu. Sodišče je ocenilo, da taka nedoločnost in pomanjkljivost zakonske ureditve bistveno krni uresničevanje sodnega varstva pravice glasovanja na referendumu. Ustavno sodišče sicer ni ugotavljajo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o Zakonu o drugem tiru Vlada ravnala v skladu z opisanimi zahtevami. O tem bo odločalo Vrhovno sodišče, ki se je s prošnjo za presojo tudi obrnilo na Ustavno sodišče.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
|
|
|
|
|
|
>> Svet Evrope poziva Slovenijo k izboljšanju položaja Romov
Svet Evrope je danes objavil poročilo o stanju manjšin v Sloveniji. Izpostavil je, da v Sloveniji posebne privilegije uživata predvsem italijanska in madžarska manjšina, vlada pa bi si morala bolj prizadevati za izboljšanje položaja Romov. V poročilu Svet Evrope opozarja tudi na naraščanje sovražnega govora proti tej skupnosti, še posebej na spletu. Kljub javnim in civilnim pobudam za preprečevanje tega nedopustnega govora, je bila namreč kazensko preganjana le peščica primerov. Slovenijo zato poziva, naj poveča prizadevanja na tem področju in naj obsodi uporabo sovražnega govora v javni sferi.
|
>> Slovenija napredovala na indeksu človekove svobode
Švica je na prvem mestu v letnem poročilu Indeks človekove svobode 2017 (The Human Freedom Index), sledijo Hongkong, Nova Zelandija, Irska in Avstralija. Slovenija je napredovala za tri mesta in zasedla 36. mesto med 159 državami. Indeks zajema 159 držav z 79 kazalniki državljanskih svoboščin, ki so razvrščeni v več kategorij: pravna država, varnost, gibanje, religija, zbiranje, združevanje in civilna družba, izražanje in informacije, identiteta in razmerja, obseg (para)države, pravni sistem in lastninske pravice, trdnost valute, mednarodna trgovina in regulativa.
|
|
|
|
>> Ministrstvo odpira vrata Uberju
Ministrstvo za infrastrukturo je v javno razpravo poslalo novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki odpira vrata Uberju v Slovenijo. Cilj predloga je, da se omogočijo inovativne tehnologije, ki lahko zagotovijo, da si ponudniki delijo sredstva, čas in znanje, uporabniki pa dobijo nove storitve z nižjimi cenami, so zapisali na ministrstvu.
|
>> Za sprejetje zakona o sistemskih preiskavah zmanjkalo politične volje
Za sprejetje dolgo napovedovanega zakona o sistemskih preiskavah državnega pomena je v tem sklicu DZ očitno zmanjkalo politične volje, pa tudi časa. Na pravosodnem ministrstvu obžalujejo, da niso uspeli s sprejemom zakona, ki bi storil korak naprej pri raziskovanju največjih investicijskih projektov, financiranih iz državnih sredstev.
|
>> Računsko sodišče ugotovitve o kršitvah UKC predalo policiji
Računsko sodišče je ugotovilo, da je UKC Ljubljana v letih 2014 in 2015 okoli 54 odstotkov zdravstvenega materiala nabavljal mimo zakona o javnem naročanju. Zaradi suma kaznivih dejanj je sodišče poročilo poslalo policiji. Simon Vrhunec, ki je vodil UKC Ljubljana večino tega časa, zatrjuje, da so spoštovali zakon o javnem naročanju.
|
>> Nadzor nad delom okrožne sodnice
Mariborsko višje sodišče je na predlog pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča odredilo nadzor nad delom sodnice Vanje Verdel Kokol. Vzrok za ukrep, ki ga je potrdil predsednik višjega sodišča Miroslav Pliberšek, je nezakonita dodelitev ugodnosti vikend zapora enemu največjih slovenskih davčnih dolžnikov Urbanu Marovtu.
|
>> Za notarja Sikoška predlog odvzema pravice opravljati notariat
Predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj predlaga, da se notarju Jožetu Sikošku, ki je sestavljal tudi notarski zapis o posojilu SDS pri Dijani Đuđić, izreče disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat za dobo petih let, so sporočili iz zbornice. O disciplinski odgovornosti bo odločala disciplinska komisija zbornice.
|
>> Sojenje Cakiću odprto za javnost
Stefan Cakić, ki mu na Okrožnem sodišču v Ljubljani sodijo za uboj Gašperja Tiča v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, je v zagovoru, ki ga je prebral, nakazal na spolno zlorabo. Iz predvajanega posnetka klica policije pa je bilo slišati, da je Cakić povedal, da je pokojnega zabodel v samoobrambi. Sojenje je sicer odprto za javnost.
|
>> UKC izplačal najvišjo odškodnino doslej
UKC Ljubljana je pred dnevi nekdanji pacientki, ki je po rutinski operaciji postoperativne kile in zapletih priklenjena na invalidski voziček, izplačal najvišjo odškodnino z obrestmi doslej. Z zadnjim delom zneska v višini 167.000 evrov je Bernardki O. po 15 letih skupno izplačal 738.927 evrov glavnice in obresti.
|
>> OZP bo počakal na stališče vlade glede priznanja Palestine
Odbor DZ za zunanjo politiko je včeraj prekinil sejo, posvečeno vprašanju priznanja neodvisnosti Palestine, in bo počakal na stališče vlade. Kot je pojasnil zunanji minister Karl Erjavec, je gradivo pripravljeno, vlada pa naj bi ga obravnavala že v petek ali najkasneje v drugem tednu. Zatem naj bi se razprava na odboru nadaljevala.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
|
|
|
|
|
|
>> Kazenske evidence
27. januarja je začel veljati Pravilnik o kazenskih evidencah, ki ureja način upravljanja kazenske evidence, evidence izrečenih vzgojnih ukrepov in evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, vpis in izbris podatkov iz kazenskih evidenc, dajanje podatkov iz teh evidenc ter hrambo podatkov in dokumentarnega gradiva. Ministrstvo za pravosodje upravlja kazensko evidenco o vseh pravnih in fizičnih osebah, ki so jih obsodila sodišča RS. Kazensko evidenco upravlja tudi o državljanih RS in pravnih osebah s sedežem v RS, ki so jih za kazniva dejanja obsodila tuja sodišča, če je ministrstvo prejelo podatke o njihovih obsodbah. Pravilnik določa, da ministrstvo po uradni dolžnosti v kazenskih evidencah preverja, ali so potekli v zakonu določeni roki za izbris obsodbe oziroma vzgojnega ukrepa. Če so izpolnjeni zakonski pogoji za izbris po uradni dolžnosti, ministrstvo najpozneje v osmih dneh po poteku z zakonom določenih rokov izda odločbo o izbrisu (zakonska rehabilitacija). Obrazci za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc so uvrščeni v priloge pravilnika.
|
>> Prekrškovne evidence
Pravilnik o evidencah prekrškovnih organov, evidenci pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, skupni evidenci kazenskih točk v cestnem prometu ter skupni informacijski infrastrukturi, ki je začel veljati 27. januarja, natančno ureja način upravljanja omenjenih evidenc, vpis in izbris podatkov iz evidenc ter dajanje in dostop do podatkov iz teh evidenc. Evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških upravlja prekrškovni organ, Ministrstvo za pravosodje pa upravlja evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških in skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu. Upravljavci upravljajo evidence z uporabo informacijske tehnologije, ki preprečuje razkritje podatkov nepoklicanim osebam ter nepooblaščeno obdelavo podatkov in ki omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni podatki obdelovani, komu so bili posredovani in kdo je podatke obdeloval ali posredoval, in ki varuje podatke pred njihovo izgubo. Informacijski sistem mora omogočati izdelavo varnostnih kopij, ki vsebujejo spremljanje dnevnih sprememb. Obrazci za pridobitev podatkov evidenc so uvrščeni v priloge pravilnika.
|
|
>> Pomožna policija
Danes, 1. februarja, se je začela uporabljati Uredba o pomožni policiji, ki podrobneje določa način popolnjevanja pomožne policije in izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, vrste in način usposabljanja, višino plačila za pripravljenost in opravljanje nalog policije, nadomestila, povračila in druge prejemke, odsotnost, pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste ter razloge za prenehanje in odpoved pogodbe. Pomožni policist je med opravljanjem nalog policije upravičen do nadomestila plače, plačila za opravljanje nalog policije v višini 100 odstotkov sorazmernega dela osnovne plače javnega uslužbenca v 21. plačnem razredu glede na število dni, ko opravlja naloge policije, ter povračila stroškov prehrane, prenočišča in prevoza v skladu s kriteriji in merili, ki veljajo za zaposlene v javnem sektorju, pri čemer se mu stroški prevoza povrnejo od naslova prebivanja do zbirnega mesta sklica in nazaj.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NOVI ZAKONI - OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
|
|
|
|
|
|
|
|
>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.
|
|
|
|
|
|
|
|
EVROPSKA UNIJA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
>> Italija na Sodišče EU zaradi selitve evropske agencije
Italija je zaprosila Sodišče EU, naj razveljavi odločitev o selitvi evropske agencije za zdravila (Ema) v Amsterdam po brexitu. Italija se je za sedež agencije po izstopu Velike Britanije iz EU potegovala z Milanom. Članice unije so novembra lani za novi sedež agencije, ki je sedaj v Londonu, z žrebom v tretjem krogu izbrale Amsterdam. A nizozemska vlada je v ponedeljek sporočila, da prostori, kamor se seli evropska agencija za zdravila Ema, ne bodo pripravljeni pred novembrom prihodnje leto, kar je devet mesecev po načrtovanem brexitu.
|
>> Evropska komisija sprejela nov, strožji etični kodeks
Evropska komisija je včeraj sprejela nov, strožji kodeks ravnanja za svoje člane, ki pa je že tarča kritik, da nima zob. Novi kodeks ravnanja prvič opredeljuje pomen navzkrižja interesov ter načelo, da se morajo komisarji izogibati ne le navzkrižju interesov, temveč tudi okoliščinam, ki bi dajale tak vtis. Za nekdanje komisarje kodeks določa, da morajo po koncu mandata namesto sedanjih 18 mesecev mirovati dve leti, predsednik komisije pa tri leta.
|
>> Spremljanje tehnologije blokovnih verig
Evropska komisija je danes ustanovila opazovalno skupino in forum EU za blokovne verige. Opazovalna skupina in forum bosta izpostavljala ključne dosežke tehnologije blokovnih verig, spodbujala evropske akterje ter okrepila evropsko sodelovanje med različnimi deležniki, dejavnimi na področju blokovnih verig. Tehnologije blokovnih verig, ki shranjujejo sklope informacij, razširjenih po omrežju, veljajo za velik preboj, saj v ekonomske transakcije prek spleta vnašajo visoko raven sledljivosti in varnosti. Vplivale naj bi na digitalne storitve in preoblikovale poslovne modele na številnih področjih, kot so zdravstveno varstvo, zavarovalništvo, finance, energetika, logistika, upravljanje pravic intelektualne lastnine ali storitve javne uprave. Mnogi evropski inovatorji in podjetniki že ponujajo rešitve, ki temeljijo na blokovnih verigah.
|
>> Upad števila prošenj za azil
Zadnji podatki Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) kažejo znaten upad števila prošenj za azil v Evropi leta 2017. V državah EU, na Norveškem in v Švici je bilo lani vloženih 706.913 prošenj za azil, kar je 43 % manj kot leta 2016. Število prošenj za azil tako upada že drugo leto zapored, potem ko je v času begunske krize v Evropo prišlo rekordno število ljudi. EASO je danes predstavil tudi nov interaktivni portal z informacijami in podatki o trendih na področju azila v EU.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS KOLUMNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Alternativna dejstva na Vrhovnem sodišču |
|
|
Jan Zobec |
|
|
|
Po dolgih in mučnih ugovorih, protestih in barantanjih nekaterih vrhovnih sodnikov z »vodstvom« te institucije o tem, kaj naj bo obelodanjeno kot povzetek razprave na Občni seji Vrhovnega sodišča (v nadaljevanju VS) dne 25. 9. 2017, se je več kot mesec kasneje na spletnih straneh VS pojavil od nikogar podpisan zapis z naslovom »Vrhovni sodniki za položaj, primerljiv z ustavnimi sodniki«. Drži, res je, vrhovni sodniki želimo z ustavnimi sodniki primerljiv položaj. Vendar ne v pogledu plač in bonitet, kar bi bila morda prva bralčeva asociacija, pač pa v pogledu organizacije dela, strokovne podpore, tehnične opremljenosti in sploh odnosa »vodstva« najvišje sodne institucije do nas, ki opravljamo njeno temeljno, ustavno poslanstvo.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS-INFO ČISTOPISI
|
|
|
|
|
|
>> Ali besedilo KZ-1, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Kazenski zakonik (KZ-1), ki je relativno nov predpis, je doživel že sedem vplivov, od tega pet novel. Vse te spremembe, dopolnitve in popravki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu KZ-1. V časovni lestvici je na voljo vseh osem verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kot se je spreminjalo od prve objave, prav tako pa tudi predhodnik tega zakona. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov - npr. 94. člen KZ-1, ki določa tek in prekinitev zastaranja. KZ-1 je vsebinsko povezan tudi s 581 strokovnimi članki, več kot 1.800 judikati slovenskih sodišč ( ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 179 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo. Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo. Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin!
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
|
|
|
|
|
>> Dodajajte zasebne opombe in javno komentirajte
Posameznemu zakonu/predpisu/judikatu/članku lahko odslej dodajate tudi opombe, in sicer s klikom na ikono v orodni vrstici ali s klikom na ikono, ki se prikaže pri posameznem členu. Vnesete lahko javno opombo ali pa uporabljate opombe samo zase (interno) pri svojem delu. Na prvi strani portala lahko javno komentirate tudi vse dnevne vsebine, in sicer pod vsako posamezno objavo kolumne, novice ali članka rubrike V središču.
|
|
|
© 1989-2018 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane
Sporočilo ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah na podlagi: vaše prijave na spletnih straneh
www.findinfo.si ali www.iusinfo.si, vaše javne objave na spletu ali PIRS-u, v bazi GZS, izpolnjenega anketnega lista
na prireditvah, sejmih, seminarjih in drugih podobnih dogodkih v organizaciji ali s sodelovanjem podjetja LEXPERA d.o.o. ali pa
smo vam ga poslali v informacijo kot odgovor na vašo e-pošto. V kolikor tovrstnih sporočil ne želite prejemati, se lahko
odjavite s seznama prejemnikov.
|
|