Predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu uvaja možnost najema vozila z voznikom in opredeljuje regulacijo na ravni države, obenem pa predlaga zmanjšanje administrativnih ovir za izvajanje taksi dejavnosti, so zapisali na infrastrukturnem ministrstvu. Predlog tako med drugim opušča zahteve po licenci in prenos pristojnosti urejanja tega področja skoraj v celoti na lokalno skupnost.
V skladu z veljavnim zakonom lahko po naročilu prevoznik enega potnika prepelje samo v obliki taksi prevoza saj je občasni prevoz namenjen samo v naprej določeni skupini potnikov. Ostale oblike prevoza so namenjene drugim vrstam potnikov oziroma popolnoma drugačnim oblikam prevozov. Taksist mora imeti licenco na državni ravni, dovoljenje lokalne skupnosti, označeno vozilo, prevoz pa se lahko opravi samo na podlagi taksimetra.
Ker se pri prevozih dogovorjenih preko spletnih platform cena prevoza in pot dogovori v naprej in ima potnik s tem zagotovilo ponudnika, so zahteve za dodatno zaščito kot je taksimeter nepotrebne, pojasnjujejo na ministrstvu.
Prevoze bi lahko izvajal samo prevoznik, ki bo pridobil licenco prevoznika. Platforma bo morala biti registrirana pri novem upravljavcu javnega prevoza potnikov in mora v realnem času prenašati podatke o prevozu, izvajalcu in finančnih tokovih na upravljavca. Ta se bo povezal z drugimi bazami podatkov, da bo zagotovljena ustrezna kontrola in bodo podatki o prevozih omogočili načrtovanje javnega prevoza potnikov
Prevoznik, ki bo izvajal prevoze s pomočjo informacijske platforme, ne bo potreboval taksimetra, lahko pa bo registriran tudi kot taksi prevoznik. Vozila, s katerimi se izvajajo prevozi na podlagi informacijskih platform, niso posebej označena in ne morejo uporabljati površin, namenjenih vozilom javnega potniškega prometa in taksi vozilom.
Kot so izpostavili na ministrstvu, uspeh platform za sodelovanje lahko pomeni izziv za obstoječe udeležence na trgu in prakse, vendar z omogočanjem posameznim državljanom, da ponujajo storitve, spodbujajo tudi nove možnosti zaposlovanja, prožno organizacijo dela in nove vire prihodka.
Slovenija je sicer na prvem mestu po deležu sredstev družinskih proračunov namenjenih za osebno mobilnost, ob tem je v zadnjih letih v stopnji motorizacije dohitela in celo prehitela številne zahodnoevropske države. Občutno narašča količina cestnega prometa, tako se je število registriranih avtomobilov od leta 1995 do leta 2017 povečalo za 54 odstotkov, so navedli na ministrstvu.
Posledica je tudi upadanje interesa za uporabo javnega potniškega prometa, zato je treba po njihovem mnenju nujno povečati privlačnost in učinkovitost javnega potniškega prometa za vse prebivalce, kar zahteva čimprejšnje in dolgoročne ukrepe na ravni države, statističnih regij in občin.
Kot so še izpostavili na ministrstvu, lahko zainteresirana javnost lahko posreduje pripombe na dokument do vključno 17. februarja. Ministrstvo ob tem predlaga, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
