Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljivo. Kot so v odločbi poudarili ustavni sodniki, mora imeti namreč vrhovno sodišče izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid.
Prav tako so ustavni sodniki ugotovili, da sta v neskladju z ustavo dela zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Zakonska ureditev tako prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu, menijo ustavni sodniki.
"Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno, celovito in transparentno. Lahko se v referendumu javno izreče za ali proti zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo," v danes objavljeni odločbi vladi nalagajo ustavni sodniki. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.
Zakonodaja sicer vladnim službam omogoča sodelovanje v referendumski kampanji od leta 2011. Od takrat je bilo izvedenih osem referendumov, vladni urad za komuniciranje pa se je v kampanjo kot organizator vključil pri šestih, sredstva pa je vlada namenila za pet kampanj. Za referendum o zakonu o drugem tiru je vlada namenila 97.000 evrov.
Ustavno sodišče sicer ni ugotavljajo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru vlada ravnala v skladu z opisanimi zahtevami. O tem bo odločalo vrhovno sodišče, ki se je s prošnjo za presojo tudi obrnilo na ustavno sodišče.
Vrhovno sodišče se je na ustavnega sicer obrnilo ob obravnavi pritožbe pobudnika referenduma o zakonu o drugem tiru Vilija Kovačiča na poročilo Državne volilne komisije (DVK) o izidu glasovanja na referendumu.
Ustavni sodniki so vrhovnemu sodišču pri odločanju o zadevi dali tri možnosti. Vrhovno sodišče tako lahko po navodilu ustavnih sodnikov zavrne Kovačičevo pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku oz. ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanja.
Vrhovno sodišče lahko tudi ugodi Kovačičevi pritožbi, razveljavi glasovanje in odredi nov referendum, če ugotovi nepravilnosti v postopku, ki so ali bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po vročitvi odločitve vrhovnega sodišča bi morala DVK v dveh dneh določiti nov datum glasovanja, pri čemer bi morala glede na ugotovljeno naravo kršitve upoštevati čas za referendumsko kampanjo.
Tretja možnost je, da vrhovno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in samo ugotovi izid referenduma, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale na izid glasovanja, katerih posledice je mogoče odpraviti z ugotovitvijo drugačnega izida referenduma.
Vrhovni sodniki so odločbo ustavnega sodišča že prejeli in prioritetno vodijo postopek, ki se nanaša na Kovačičevo pritožbo. Kot so pojasnili za STA, sicer časovne dinamike odločanja oz. roka nadaljnje odločitve v tej fazi ne morejo napovedati.
Odzivi na odločitev ustavnih sodnikov so različni. Medtem ko Kovačič kot edini logičen razplet vidi razveljavitev referenduma in razpis novega, na ministrstvu verjamejo, da bo zakon o drugem tiru, ki so ga volilci na referendumu podprli, uveljavljen.
"Postopek ni bil legitimen, ker ni bilo enakih možnosti za obe strani. Referendum je bil evidentno nelegitimen in ne sme bili legalen," je za STA povedal Kovačič. Kovačiču pritrjuje tudi Jurij Toplak s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. "Odločba je jasna: prepovedana pomoč le eni strani je doping in če je prišlo do dopinga, mora sankcija biti enaka kot pri dopingu: razveljavitev," je zapisal.
Bruna Žuber iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani pa izpostavlja ugotovitev ustavnih sodnikov, da samo dejstvo, da je vlada sodelovala v referendumski kampanji in zato namenila sredstva, ni v neskladju z ustavo, bo pa vrhovno sodišče moralo presoditi, ali je pri tem vlada kot organizatorka referendumske kampanje volivce stvarno, celovito in transparentno informirala.
Na ministrstvu za infrastrukturo bodo odločbo ustavnega sodišča podrobno preučili, nadaljujejo pa z izvajanjem tistih aktivnosti, ki so potrebne, da projekt v celoti realizirajo takoj po odločitvi vrhovnega sodišča. "Ne želimo izgubili priložnosti, da z drugim tirom Slovenija postane logistična platforma za Evropo in svet," so zapisali.
Pomen drugega tira za Slovenijo je izpostavi tudi premier Miro Cerar. Kot je dejal, razume odločitev ustavnega sodišča glede referendumske zakonodaje, se mu pa zdi nenavadno, da zakonodaja, ki je veljala praktično od osamosvojitve dalje, prav v primeru referendumskih postopkov o zakonu o drugem tiru ni prestala ustavne presoje. Glede drugega tira pa bo vlada, kot je dejal, spoštovala odločitev vrhovnega sodišča.
Ob robu sejma Natour Alpe-Adria je Cerar izpostavil, da je projekt drugi tir tik pred izvedbo, zanj je Slovenija pridobila tudi veliko evropskih sredstev. "Gre za mesece, ki so za nas lahko usodni," je posvaril.
Za predsednika DZ Milana Brgleza je problematičen del sodbe ustavnega sodišča, s katerim slednje DZ jemlje pravico za razpis referenduma, ki jo ima po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Sodišče je s tem naredilo korak predaleč, je navedel za STA in posvaril, da zmanjšanje pristojnosti DZ ni pot k večjemu zaupanju v politični sistem.
Brglez je spomnil, da je popravek referendumske zakonodaje stvar predlagatelja, to je vlade. Slednja je v tem mandatu že poskušala popraviti zakon o referendumu in ljudski iniciativi, "a pri tem žal ni bila uspešna". Brglez sicer meni, da v tem mandatu dodatnega predloga o spremembi tega zakona v DZ ne bo.
Ustavni sodniki so DZ naložili, da mora ugotovljene protiustavnosti zakonov odpraviti v roku enega leta.
Med parlamentarnimi strankami so bili odzivi na odločitev ustavnih sodnikov skopi. Prvak DeSUS Karl Erjavec je poudaril, da Slovenija nujno potrebuje drugi tir, zato obžaluje, da ministrstvo za infrastrukturo ni doseglo sporazuma s Kovačičem. Prvak SD Dejan Židan je za STA pojasnil, da odločitve ustavnega sodišča še ni uspel pregledati in je zato ne more komentirati.
Od strank se je odzvala le še Levica. Po prepričanju poslanske skupine bo v primeru, da zakon o drugem tiru zaradi današnje odločitve ustavnega sodišča ne bo začel veljati in bo prišlo do zastoja projekta, odgovornost nosila vlada.