Vlada je želela z zakonom o sistemskih preiskavah oblikovati podlago za ustanovitev posebnih preiskovalnih komisij, ki bi preiskale velike državne projekte, pri katerih se pojavljajo sumi nepravilnosti. V tovrstnem pregledu naj bi pristala tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) in bančna luknja.
Kot je pred več kot dvema letoma pojasnil pravosodni minister Goran Klemenčič, zakon ni predvideval vzpostavitve novega državnega organa, posebna preiskovalna komisija pa ne bi konkurirala obstoječim postopkom, temveč bi razširila in maksimalno izkoriščala že obstoječe mehanizme nadzora, tudi z namenom preprečevanja nepravilnih, negospodarnih in nesmotrnih investicij javnih sredstev.
Predlog zakona je vlada sprejela in posredovala v DZ že leta 2015, ko je že prestal prvo obravnavo, v kateri so ga podprli v koaliciji in ZL, do zakona pa so bili kritični predvsem v opoziciji. Nato je bila sicer nadaljnja obravnava predloga zakona na predlog ministra Gorana Klemenčiča zaradi preučitve obsežnega mnenja zakonodajno-pravne službe DZ prestavljena na kasnejši datum, in sicer tako, da bi potekala hkrati z obravnavo predloga novele zakona o kazenskem postopku.
Zakonodajno-pravna služba je namreč pripombe podala k skoraj vsem členom predloga zakona. Preiskovalne komisije bi imele po njihovem mnenju preširoke pristojnosti in neomejena pooblastila, vprašljiva pa je bila tudi sestava komisije in njen položaj. Prav tako bi se sistemske preiskave po predlaganem zakonu podvajale z namenom parlamentarne preiskave, razmerje preiskovalne komisije po predlaganem zakonu do parlamentarne preiskovalne komisije pa je bilo nejasno.
Predlog zakona je bil lani dvakrat uvrščen na sklic sej odbora DZ za pravosodje, vendar obakrat tudi umaknjen s pojasnilom, da se obravnava opravi na eni od naslednjih sej. "Morebitni vsebinski razlogi za ponoven zastoj pri nadaljevanju obravnavanja ministrstvu kot enemu od sopripravljavcev predloga zakona niso bili predstavljeni," so za STA pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
"Obžalujemo, podobno kot velja za predlog novele zakona o kazenskem postopku, da tega koraka zakonodajalec iz takšnih ali drugačnih razlogov ter motivov ne stori," so dodali. Ministrstvo sicer predloga trenutno ne usklajuje z nikomer.
Predsednik parlamentarnega odbora za pravosodje Jan Škoberne je za STA spomnil, da pri predlogu zakona sprva ni bilo koalicijske večine, nasprotovala mu je opozicija, zato so vložili veliko truda v odpravo pomanjkljivosti predloga zakona in njegovo koalicijsko usklajevanje. "Trudili smo se, da bi ga sprejeli skupaj z novelo zakona o kazenskem postopku, vendar je bil nato zadnji trenutek predlog zakona umaknjen s seje odbora, saj za njegovo podporo ni bilo dovolj glasov," je pojasnil.
Izpostavil je, da gre pri predlogu za novost v slovenski zakonodaji, zaradi specifičnosti materije preiskave pa je težko poiskati podobne rešitve iz ureditev drugih držav. Predsednik odbora sicer še čaka, da prejme obvestilo, da ima zakon dovolj podpore, da se ga uvrsti na eno od naslednjih sej odbora, kot je bilo to sklenjeno, vendar dvomi, da bo do tega prišlo. Ob tem pa je ocenil, da je pravosodno ministrstvo v predlog zakona in njegovo usklajevanje vložilo veliko naporov, vendar v DZ enostavno ni bilo dovolj glasov v podporo zakonu.
