Za bistveno kršitev določb kazenskega postopka med drugim gre, če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker so bili zvočni posnetki pridobljeni ustavno pravno nedopustno, kot takšni niso smeli biti uporabljeni in posledično se drugostopenjska sodba nanje v nobenem primeru ne sme opirati. Njihova izločitev iz spisa je bila pravilna, to pa na zakonitost sodbe ni imelo nobenega vpliva.

Pravni institut, ki ga je zakonodajalec uvedel v drugem odstavku 79.a člena Zakona o tujcih (ZTuj-2), je tujek v slovenskem upravnosodnem procesnem pravu, zato bi smiselna uporaba pravil Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v postopku pred Upravnim sodiščem in v pritožbenem postopku pred Vrhovnim sodiščem vnašala previsoko stopnjo negotovosti v postopke, v katerih se odloča o omejitvi pravice do osebne svobode, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-75/21 z dne 3. oktobra 2024.

Po mnenju strokovne in splošne javnosti so najvplivnejši pravniki letošnjega leta (navedeni po abecednem redu): dr. Sara Ahlin Doljak, dr. Matej Avbelj, dr. Miro Cerar, dr. Valentina Franca, dr. Janja Hojnik, dr. dr. Klemen Jaklič, Vlasta Nussdorfer, Zvjezdan Radonjić, dr. Miha Šepec in dr. Luka Martin Tomažič.

Revizijsko sodišče je odločalo tako o pravilnosti vročitve kot tudi o (ne)dopustnosti grobih in žaljivih seksističnih izjav, ki kršijo pravice do osebnega dostojanstva, zasebnosti in osebnostne pravice.

V sodbi Borislav Tonchev proti Bolgariji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ukvarjalo s skladnostjo časovno nedoločene hrambe podatkov v kazenskih evidencah z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), posebej z določnostjo in predvidljivostjo zakonodaje, ki to ureja.

Področje dohodnine, torej obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, se nenehno spreminja s ciljem prilagajanja spremenjenim razmeram na trgu. Glavni razlogi za sprejetje tokratne novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB) so podpora razvoju trga dela z davčnimi ukrepi in podpora razvoju nagrajevanja delavcev v lastništvu delodajalca s poudarkom na inovativnih zagonskih podjetjih, ureditev davčnega vprašanja normirancev ter uskladitve z novim sistemom socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zakon predvideva za začetek gradnje, le-ta ni bil zakonit. To tudi pomeni, da objektivni rok za predlog obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni začel teči.

V primeru predčasnega odplačila hipotekarnega kredita lahko potrošnik zahteva vračilo dela provizije v zvezi z odobritvijo kredita, če ni bil obveščen, da ta provizija ni odvisna od trajanja pogodbe.

Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) zaradi posebnega varstva kmetijskih zemljišč določa, da je odločba pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla (oziroma da odobritev ni potrebna) dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek vseh pravnih poslov, ki so podlaga za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji. Sodišče ga zato ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju, tudi če gre za darilno pogodbo, je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi II Ips 82/2023 z dne 3. julija 2024.

Pogodbena kazen v primeru enostranskega prenehanja opravljanja dela delavca med odpovednim rokom ni dopustna, saj drugače kot pri odškodninski odgovornosti za nastalo škodo pomeni pretiran poseg v pravice in obveznosti delavca.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo, da morajo azilni postopki, da bi bili v skladu s 13. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), imeti suspenzivni učinek, da morajo situacije prosilcev za azil biti obravnavne nujno individualno, hkrati pa se mora presoditi situacija v državi deportacije, zato da prosilci ne bi bili podvrženi morebitnemu mučenju. 

Ustavno sodišče je v odločbi v zadevi U-I-11/20, Up-85/20 z dne 3. oktobra 2024 presodilo, da ni zakonske podlage za naložitev obvezne izvedbe ukrepa zapečatenja spletnih strani ponudnikom informacijske družbe. Člen 8 Pravilnika o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Pravilnik), ki je to urejal, je zato razveljavilo.

Kadar etažni lastnik odda del skupnega dela v najem brez soglasja preostalih etažnih lastnikov, čeprav je njihovo vnaprejšnje soglasje za pogodbo take vsebine obvezno, mora etažni lastnik, ki je sklenil najemno pogodbo, omogočiti vpogled drugim etažnim lastnikom v to pogodbo.