>> Slovensko domobranstvo in mednarodno kazensko pravo: zavrnitev kolektivne krivde
Ali bi po sodobnih načelih mednarodnega kazenskega prava zgolj članstvo v Slovenskem domobranstvu ali sodelovanje v vojaških operacijah proti partizanom brez dokaza o konkretnem posameznikovem kaznivem ravnanju lahko pomenilo podlago za kazensko odgovornost? Članek zagovarja stališče, da je odgovor nikalen.



Načela, oblikovana v Nürnbergu in dosledno uporabljana pred sodobnimi mednarodnimi kazenskimi sodišči, zavračajo kolektivno krivdo ter zahtevajo dokaz individualne kazenske odgovornosti.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Pravo mora ščititi tudi velike naivneže

>> Pot, po kateri (ni)sem šel

>> Izjemna »inovativnost« slovenskih bank ali butalski varčevalci

 

 

>> Celoten poletni izbor iz Pravne prakse

 

>> Plačilo za dejansko delo in razmejitev od sistemizacije delovnih mest
Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 22/2025 zaostrilo pogoje, pod katerimi lahko javni uslužbenec uveljavlja plačilo razlike v plači iz naslova tako imenovanega plačila za dejansko delo. Odločitev pojasnjuje razmerje med tem sodno izoblikovanim institutom in aktom o sistemizaciji delovnih mest ter opozarja, da zgolj vsebinska enakost del in nalog na dveh različno vrednotenih delovnih mestih ne ustvari pravice do višjega plačila. S tem sodišče postavlja jasno mejo med legitimnim zahtevkom delavca, ki dejansko opravlja delo drugega delovnega mesta, in prikritim izpodbijanjem vrednotenja, kakršno določa delodajalec.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse

 

>> Uredba o regionalnih razvojnih programih

>> Uredba o izvajanju Izvedbene uredbe (EU) o vzpostavitvi prvega skupnega projekta za podporo izvajanju osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi

>> Pravilnik o reševalni in gasilski službi na javnem letališču

>> Spremembe Pravilnika o katalogu stroškov in njihovih vrednostih na enoto (primerjalnik)

>> Spremembe Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (primerjalnik)

>> Odlok o razglasitvi nižje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 1325 - 1339/2026

 

mag. Maja Koršič Potočnik:
Višanja cen v pogodbah zaradi zalivske krize

Jakob Demšar:
Esej o nezakonitih dokazih in pravičnosti

dr. Andraž Teršek:
Med politično mantro in optimiziranimi algoritmi UI

Jasna Duralija:
Meje načela prostega dostopa do informacij javnega značaja zaradi komunikacijske zasebnosti

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Danes, se pravi le nekaj let pozneje, Energetski zakon (EZ-2) prepoveduje priključitev novih stavb na plin. Menda naj bi bil razlog v skrbi za okolje, tako kot je bil ta isti razlog nekaj let nazaj, razlog za obvezno priključitev na plin. Podoben primer so jedrske elektrarne. Tudi te so se v Evropi zapirale ena za drugo, po domnevnem spoznanju, da so vir večnega onesnaženja, nato pa so, kar naenkrat, spet postale vir zelene energije.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. september 2026		Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.