Slovenci zagotovo veljamo za velike naivneže in vsak nas lahko opetnajsti z najbolj trapastimi predlogi in idejami. Začelo se je v začetku 90-ih let s piramidnimi igrami, v katerih so v zadnjih 30 letih slovenski državljani izgubili več sto milijonov evrov. Nadaljuje se s pobiranjem denarja z bančnih računov, ko popolnim neznancem zaupamo vse svoje osebne podatke in vse številke bančnih kartic. Denar izgubljajo pošteni in pametni ljudje, ki jih v današnji družbi žene eden od smrtnih grehov, ki jih v 6. stoletju navedel papež Gregor Veliki: avaritia ali pohlep, ki je žal značilen tudi za mnoge cerkvene ustanove.
Druge vrste rokomavhi pa se na račun ljudi okoriščajo predvsem z drugačno neverjetno naivnostjo, pri kateri razni vedeževalci s pogledom v prihodnost rešijo naše težave. Najslavnejši je Blaž, ki menda »poseduje izjemno moč in znanje, ki ga uporablja za razkrivanje vaše prihodnosti, ne glede na to, ali vas zanima zdravje, ljubezen, denar, služba, družina ali sodišče, on ima odgovore, ki jih iščete«. Kako je Blaž med človeške stiske in želje vpletel še sodišča, mi ni čisto jasno. Ampak tudi njemu se je prikazovalo sodišče, še prej pa policija in tožilstvo.
Začelo se je pred meseci, ko je ženska, ki so jo očitno »preganjali demoni«, poklicala Blaževo čarovniško firmo (akademija Bradavičarka iz Harryja Potterja?), kjer ji je »dežurna čarovnica« predlagala čiščenje negativne energije. Blaž in njegova čarovnica, pardon, sodelavka, sta jo obiskala na domu (mogoče je Blaž eksorcizem opravil kar na daljavo, on-line), izgnala hudiča in demone iz nje in hiše ter zaračunala ubogi ženski 18.000 evrov, ki sta si jih razdelila na polovico.
Ni kaj, odličen zaslužek za menda nekajurni obisk na domu. Če bi žensko v okviru trajnostne oskrbe starejših preoblekla, jo nahranila in ji očistila stanovanje nesnage, verjetno več kot 200 evrov ne bi dobila. Vendar se ropanje naivne ženske s tem ni končalo. Blaževa sodelavka naj bi žensko še večkrat obiskala, se ponovno spoprijela z njenimi demoni in ji izpulila še neverjetnih 175.000 evrov in za 50.000 evrov nakita, pod pretvezo, da mora tudi denar in nakit očistiti črne magije.
Policija je zadevo preiskala in oba eksorcista ovadila, vendar je tožilstvo ovadbo proti Blažu zavrglo, ker menda ni bilo dovolj dokazov!? Kajti kot je za medije dejal Blaž: »Gospe sem pomagal, sodelavka pa jo je nato ogoljufala.« (Ah, kakšen altruist! On je dobri vešč Gandalf, ki se bori proti zlobnemu demonu Sauronu.) Blaž je še dodal, da je zaupal v sodelavkino poštenost. Ali lahko pri omenjenih izganjalcih demonov sploh govorimo o poštenosti? Je na tak izgovor padla tudi tožilka, ki je očitno ugotovila, da je od te dvojice le Blaž poštenjakar, ki je svoje delo »pošteno« oddelal in postavil realno ceno?
O, sveta preproščina! Ali v 21. stoletju res lahko opravičimo taka dejanja, ki so očitno kriminalna?! Zakaj ne zmoremo reči takim rabotam kazniva dejanja goljufije?! Ali je med krivdo Blaža in sodelavke razlika zgolj v višini prigoljufanega denarja? Vse to me spominja na znanega goljufa Marconija, obsojenega na 12 let zapora, ki je od naivnih Slovencev v piramidni igri pobral več milijonov evrov. Ko so upniki terjali izplačila obljubljenih bajnih obresti, jim je skrivnostno pojasnil, da se je v postopek vmešala Evropska centralna banka, ki je zamrznila ves denar vlagateljev, in se izgovarjal na neke muslimanske vlagatelje, ki jih posebej preverja evropski protiteroristični urad, ampak vse bo uspešno rešil njegov prijatelj, ki je sekretar v Berlusconijevi vladi. Tako je Marconi izgnal demone dvoma iz glav vlagateljev, ki so še vedno verjeli, da bodo bajno obogateli, kajti Marconi je demone in črno magijo našel v stricih iz ozadja slovenske in evropske politike, v židovski mafiji in bankirskih lobijih.
Za take marconije in blaže velja, da so pravzaprav izjemno nadarjeni, ker najbolj bedaste predsodke in pohlepne želje ljudi zavijejo v celofan razumnosti, in da tisto, kar je v resnici neumno in sramotno, zavzame videz resnega prizadevanja za dobrobit nategnjenih naivnežev. Vse, kar storijo, je preračunano, nič ni spontano, nič lahkomiselno, nič tjavendan in površno storjeno. Predvsem pa se nič ne naredi iz velikodušnosti. Na prikazovanju čudežnega prižiganja sveč, na posuti soli pred hišnim pragom, na »specifičnih« molitvah ob petkih … Na tem mora tožilstvo graditi preganjanje tovrstnih goljufov in zaščito naivnih državljanov. Naivnost ljudi in uporaba umetne inteligence bosta sčasoma zabrisala meje med realnim in izmišljenim, med naivnostjo in preudarnostjo.
(Članek Jakoba Demšarja je bil prvotno objavljen v Pravni praksi, št. 24/2026)
