>> Državna volilna komisija kot branik ustavne demokracije?
Slovenska ustavna demokracija temelji na političnem pluralizmu. Periodične poštene volitve so zato predpogoj za delovanje pluralistične ustavne demokracije. Volivci morajo zaupati državnim institucijam za varstvo integritete volitev, da lahko demokratični proces poteka nemoteno. Državna volilna komisija ni le »najvišji volilni organ« ali »institucija četrte veje oblasti«.



Po vsebini mora delovati kot državna nadzorstvena institucija, ki skrbi za zakonitost in poštenost volitev ter varuje ustavno demokracijo. Njena nadzorstvena vloga je pomembna še posebej zato, ker izražena volja ljudstva temelj za delovanje vseh vej državne oblasti.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Predlog zmanjšanja števila ministrstev: v novi vladi naj bi jih bilo 14
Poslanska skupina SDS je v Državni zbor RS po skrajšanem postopku vložila predlog sprememb Zakona o Vladi Republike Slovenije, s katerim predlaga zmanjšanje števila ministrstev z aktualnih 19 na zgolj 14. Racionalizacija državne uprave prinaša potencialne strukturne spremembe v pristojnostih in organizaciji posameznih resorjev, kar bo vplivalo na upravne postopke, delovanje inšpekcijskih služb in komunikacijo z državnimi organi v prihajajočem 16. mandatu.

>> Za upokojence, ki želijo nadaljevati delo, je Slovenija manj ugodna kot sosednje države
Predlagani Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS, EPA: 0015-X), ki so ga aprila 2026 vložile stranke NSi, SLS, FOKUS, Demokrati in Resni.ca, med drugim predvideva sprostitev dela upokojencev. Ključna novost bi omogočila delodajalcu, da delavcu, ki izpolni pogoje za polno starostno pokojnino, zakonito odpove obstoječo pogodbo o zaposlitvi (z 90-dnevnim odpovednim rokom in izplačilom odpravnine) in z njim sklene novo, pri čemer delavec prejema polno pokojnino in polno plačo. Dodatno se ukine prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence (ter za nekatere druge kategorije, kot so popoldanski s.p.-ji). Javna razprava je močno polarizirana; delodajalci poudarjajo gospodarske koristi, sindikati pa socialno in fiskalne tveganje.

>> Pozitivne obveznosti države pri varstvu zasebnosti odvetnika

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Nezastarljivost izvršitve inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje
Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 6/2025 zavrnilo revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča in potrdilo stališče, da izvršitev pravnomočne upravne odločbe, s katero je zavezancu zaradi nelegalne gradnje naložen inšpekcijski ukrep odstranitve in vzpostavitve prejšnjega stanja, ne zastara. Odločitev zadeva enega temeljnih vprašanj upravne izvršbe: ali potek časa sam po sebi lahko paralizira izvrševanje pravnomočnih inšpekcijskih ukrepov v zvezi z nelegalnimi gradnjami, in kako se to vprašanje umešča v ustavnopravne okvire načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse

 

>> Spremembe Uredbe o izvajanju intervencije naložbe v sanacijo in obnovo gozdov po naravnih nesrečah in neugodnih vremenskih razmerah iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (primerjalnik)

>> Spremembe Uredbe o pravilih pogojenosti (primerjalnik)

>> Pravilnik o vsebini vloge in obrazcu za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana

>> Pravilnik o pogojih glede storitev, prostorov in opreme gostinskih obratov

>> Spremembe Pravilnika o pridobivanju nazivov v dejavnostih varstva kulturne dediščine (primerjalnik)

>> Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora (OdUNDTDZ-9)

>> Razlaga Kolektivne pogodbe za javni sektor (primerjalnik)

>> Spremembe Odredbe o določitvi dejavnosti in poklicev, v katerih se lahko tujci hitreje zaposlujejo (primerjalnik)

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 344 - 462/2026

 

Astrid Cep:
Umetna inteligenca v izobraževanju: pregled pravne ureditve

dr. Nana Weber:
Digitalni mobing: ko se trpinčenje preseli na zaslone

Patricij Maček:
Tehtanje kot tehnika sodnega odločanja

dr. Verica Trstenjak:
Ustavno sodišče: trdnjava pravne države ali tržnica političnih interesov?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Mednarodni pravni akti, kot je Konvencija o pravicah invalidov (MKPI), jasno določajo, da morajo države zagotoviti dostop do komunikacijskih sredstev in tehnologij, ki omogočajo izražanje. To ne pomeni le formalne prepovedi diskriminacije, temveč aktivno dolžnost ustvarjanja pogojev za enakopravno komunikacijo. 21. člen MKPI ureja svobodo izražanja in dostop do informacij ter državam izrecno nalaga, da priznavajo in spodbujajo uporabo nadomestne in alternativne komunikacije v uradnih opravilih. Besedilo MKPI izrecno določa: »Pri uradnih opravilih sprejemajo in omogočajo uporabo znakovnih jezikov, brajice, povečevalnih in alternativnih načinov sporočanja ter vseh drugih dostopnih sredstev, načinov in oblik zapisa sporočila po izbiri invalida.« Notarski postopek nedvomno je uradno opravilo, zato mora biti alternativna komunikacija priznana kot legitimna oblika izražanja volje.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.