>> Kaj če je do državnega tožilca prišel le glas o kaznivem dejanju
V naslovu citirani pasus, na katerega je, razen državnih tožilcev, verjetno pozoren le še malokdo, opredeljuje pravni položaj, ki je redek in pogost hkrati. Redek, ker je redko evidentiran kot tak, izkustveno pa sploh ni tako zelo redek. Gre za del prvega stavka v
drugem odstavku 161. člena ZKP, ki določa, kaj lahko stori (pravilno: mora storiti?) državni tožilec, potem ko je prejel kazensko ovadbo, pa nima dovolj podatkov, da bi o njej lahko odločil. Ne pozitivno ne negativno.
Določba je sedes materiae za tretjo možnost, za znamenito »dopolnitev ovadbe«, procesni institut, ki je najbrž med prvimi, ki se ga mora naučiti uporabljati vsak novopečeni pravnik, ko prestopi vrata tožilstva. Ukrepanje v zvezi z glasom o kaznivem dejanju ni čisto enako, čeprav je res - in tudi zgodovina nam pritrjuje -, da je večinoma še najbolj podobno prav dopolnjevanju ovadbe, včasih pa popolnoma enako.
