Prednostno poplačilo prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, zapadlih v zadnjem letu, zasleduje ustavno dopusten cilj varovanja finančne vzdržnosti socialnih sistemov, ki so temelj uresničevanja pravice do socialne varnosti. Ukrep je primeren in nujen, saj prispeva k stabilnemu delovanju teh sistemov.
Sodišče prve stopnje je v izvršilni zadevi zaradi izterjave preživnine 20.309 evrov s pripadki odločalo o razdelitvi kupnine 25.000 evrov, prejete s prodajo solastnega dela dolžnika na nepremičnini. Z izpodbijanim sklepom je med drugim sklenilo, da se kot prednostna terjatev poplača terjatev Republike Slovenije iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje, ki so zapadli v zadnjem letu, v višini 10.210,51 evra. S preostankom kupnine 7.829,04 evra se poplača terjatev pritožnikov, ki pa je v presežku ostala nepoplačana. Višje sodišče je pritožbo pritožnikov zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnika sta v postopku za oceno ustavnosti ter v postopku odločanja o ustavni pritožbi zatrjevala kršitev pravice iz 33. člena Ustave, saj naj terjatev RS iz naslova socialnih prispevkov, zapadla v zadnjem letu, ne bi smela imeti statusa prednostne terjatve. Točka 3 prvega odstavka 197. člena > Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki za terjatve iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje določa prednostno poplačilo iz kupnine, po njunem mnenju pomeni vertikalni poseg v lastninsko pravico.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-103/22-21 ugotavljalo (ne)ustavnost 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor določa prednostno poplačilo terjatev prispevkov socialnih zavarovanj, zapadlih za zadnje leto, za samozaposleno osebo, pred terjatvijo pritožnikov (preživninskih upravičencev), ki je zavarovana z zastavno pravico z boljšim vrstnim redom.
Najprej je ugotovilo, da sta pritožnika, ki sta imetnika terjatve iz naslova zakonite preživnine, položaj zastavnega upnika pridobila z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino (128. člen > Stvarnopravnega zakonika (SPZ)). Zastavna pravica daje upniku pravico, da se v primeru neplačila zavarovane terjatve poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred preostalimi upniki. Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah (138. člen SPZ), za njeno ustanovitev pa je potreben vpis v zemljiško knjigo. V primeru več hipotek na isti nepremičnini se upniki poplačajo po vrstnem redu vpisa, kar velja tudi v izvršilnem postopku. Načelo prednosti določa, da ima prej pridobljena stvarna pravica prednost pred kasneje pridobljeno. Vendar ZIZ v 197. členu določa izjeme, saj daje prednost nekaterim terjatvam ne glede na stvarnopravno zavarovanje. Tako se iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, najprej poplačajo: (1) stroški izvršilnega postopka, (2) davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnine ter (3) terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne. Šele nato pridejo na vrsto hipoteke in druge zastavne pravice (po vrstnem redu nastanka).
Pri ugotavljanju, ali takšna ureditev posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave), je Ustavno sodišče opozorilo, da lastninska pravica ni neomejena. Ravnanje s stvarjo oziroma pravico in uživanje koristi od stvari oziroma pravice ni samo v sferi odločitev lastnika (imetnika pravice), temveč se morajo do neke mere upoštevati tudi interesi drugih članov skupnosti. In prav tak je namen 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ: zavarovati ali določen zasebni ali javni interes, ki ima poseben pomen, presegajoč lastninsko varstvo.
Ustavno sodišče se je nato posvetilo presoji ustavne dopustnosti posega v človekovo pravico iz 33. člena Ustave. Poudarilo je, da je cilj zakonske ureditve varstvo sistemov obveznih socialnih zavarovanj, kar pomeni skrb za njihovo finančno vzdržnost in nemoteno delovanje. Država ima namreč ne le dolžnost vzpostaviti, temveč tudi vzdrževati sisteme, kot so zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zagotavljanje prednostnega poplačila prispevkov iz socialnih zavarovanj v izvršbi tako sledi javnemu interesu in pravici vseh državljanov do socialne varnosti. Cilj ukrepa ni korist posameznega dolžnika, temveč stabilnost sistema kot celote. Zaradi navedenega je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da poseg v pravico hipotekarnih upnikov iz 33. člena Ustave zasleduje ustavno dopusten cilj varstva sistemov socialnih zavarovanj in s tem javni interes.
Tudi pri presoji sorazmernosti je sodišče ugotovilo, da je prednostno poplačilo prispevkov za socialna zavarovanja, zapadlih v zadnjem letu, primeren ukrep za dosego cilja varovanja teh sistemov. Čeprav gre le za delno poplačilo (prispevkov, ki so zapadli v zadnjem letu, in ne poplačilo celotne terjatve iz tega naslova), to prispeva k finančni vzdržnosti in omogoča izpolnjevanje obveznosti do upravičencev. Ker ukrep vsaj deloma dosega svoj namen, ni neprimeren, saj se za neprimernega šteje le ukrep, ki cilja v nobenem primeru ne more doseči.
Prednostno poplačilo socialnih prispevkov pa je sodišče štelo tudi za nujen ukrep, saj lahko že delno neplačilo ogrozi likvidnost in vzdržnost sistemov socialnega zavarovanja, kar bi lahko vodilo v znižanje ravni pravic ali celo zlom sistemov – s tem pa bi bila kršena pravica do socialne varnosti iz 50. člena Ustave.
Na koncu je Ustavno sodišče pretehtalo še obstoj sorazmernosti v ožjem smislu, in sicer je tehtalo med težo posega v človekovo pravico in koristjo, ki jo ta poseg prinaša. Ugotovilo je, da ima država s tem, ko prevzema finančno breme z zagotavljanjem sredstev iz proračuna, če socialni skladi nimajo zadostnih prihodkov za kritje svojih odhodkov, prednost pred hipotekarnimi upniki.
Glede na navedeno je Ustavno sodišče ugotovilo, da 3. točka prvega odstavka 197. člena ZIZ v izpodbijanem delu ne krši pravice hipotekarnih upnikov in zato ni v neskladju z Ustavo. Sodišče je zavrnilo tudi ustavno pritožbo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
