>> Obveznosti zavezancev po Zakonu o zaščiti prijaviteljev
Zavezanci po Zakonu o zaščiti prijaviteljev so podjetja in organi, ki morajo delovati skladno s predpisi, kršitve v delovnem okolju pa odpravljati. Predvsem pa ne smejo izvajati povračilnih ukrepov proti prijaviteljem, ki na kršitve opozorijo. To so jasno opredeljeni cilji, usmerjeni tudi k preprečevanju korupcije ter krepitvi integritete javnega sektorja in poslovnega okolja.



V prispevku se avtor osredotoča predvsem na dodatne obveznosti, ki jih zakon določa za zavezance za vzpostavitev notranje prijavne poti v javnem in zasebnem sektorju. Prehodno obdobje za uveljavitev zakona je namreč določeno do 23. maja 2023 za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi ter do 17. decembra 2023 za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Lexi, umetna inteligenca za pravnike
Odkrijte LEXI, inovativno storitev, ki združuje moč umetne inteligence in bogato pravno zbirko portala IUS-INFO.

LEXI je prva pravna rešitev s podporo revolucionarnega jezikovnega modela ChatGPT v Sloveniji, ki je presegla teoretične okvire in pravnikom ponuja konkretno uporabnost.



S tem so se velike spremembe šele začele. Storitev je za zdaj namreč na voljo za omejeno število dokumentov. Število zajetih dokumentov, zmogljivost in obseg storitve pa se bodo iz meseca v mesec povečevali.

 

 

>> Vabimo vas k preizkusu storitve LEXI

 

>> Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-B) stopil v veljavo
Z ZInfV-B se povečuje zaščita centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema, ki predstavlja hrbtenico informacijske podpore državnih organov (in drugih subjektov), ki se vanj povezujejo, posledično pa se zmanjšujejo tveganja in izpostavljenost tega sistema kibernetskim grožnjam.

>> Vlada potrdila predlog t.i. Covid zakona
Vlada je prejšnji teden potrdila besedilo predloga Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19. S sprejetjem zakona bi se ustavili tisti prekrškovni postopki iz obdobja epidemije COVID-19 in povrnile globe, ki so bile plačane oz. izterjane v teh postopkih, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile - predvsem zaradi kršitve načela zakonitosti - v neskladju z Ustavo.

>> Vlada zagotovila denar za presejalne teste za nosečnice in prepoznavanje poklicnih bolezni

>> Tomaž Horvat ni več državni svetnik, volitve za to mesto bodo ponovljene

>> Protiustavnost dela Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin

>> Letošnji rebalans predvideva občutno manj sredstev za državno odvetništvo

>> Svetovna zdravstvena organizacija razglasila konec izrednega stanja zaradi COVID-19

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Ponovna uporaba informacij
Vrhovno sodišče je odločilo, da je ponovna uporaba informacij, ki so bile pridobljene tekom drugega postopka za istovrstno kaznivo dejanje zoper isto osebo, v katerem je bila ta že pravnomočno obsojena, ustavna in zakonita.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 228.320 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Spremembe Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (primerjalnik)
V Uradnem listu RS, št. 50, je bila objavljena novela > Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP), ki ureja nekatere koncesijske pogodbe za gradnje in koncesijske pogodbe za storitve v skladu z Direktivo 2014/23/EU z dne 26. 2. 2014. Novela je bila potrebna, ker direktiva po oceni Evropske komisije ni bila ustrezno prenesena v slovenski pravni red. >> Več

>> Spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (primerjalnik)
Prva novela > Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) od njegove uveljavitve leta 2008 uvaja spremembe, ki jih je z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, podal Inšpektorat Republike Slovenije za delo. >> Več

>> Začasno zadržanje izvrševanja 18.a člena Zakona o finančni upravi

>> Spremembe Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 (primerjalnik)

>> Spremembe Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (primerjalnik)

>> Spremembe Uredbe o določitvi mejnih prehodov v Republiki Sloveniji (primerjalnik)

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 50 - 53

 

dr. Mirko Pečarič:
Epigenetika kot perspektiva razumevanja pravnega reda

Saša Lazić:
Sodni penali kot sankcija za pasivnost dolžnika

Ana Maja Kralj:
Ukrajina proti Ruski federaciji: 32 vlog za intervencijo pred Meddržavnim sodiščem

Jure Dermastja:
O določnosti povračil stroškov po ZDR-1

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Živo se spominjam številnih mladoletniških postopkov, povezanih z nasiljem vseh vrst. Spremljala sem jih desetletja, predvsem v vlogi državne tožilke, kdaj tudi kot predsednica Belega obroča Slovenije. Njihovi storilci so bili predvsem fantje, zelo, zelo redko dekleta. Ta so bila najpogosteje njihove žrtve, tako v mladostniškem obdobju kot tudi kasneje. Vse raziskave so namreč pokazale, da so (bile) bolj podredljive in tudi ranljive, neredko pa so jih v vlogo večnih žrtev že zgodaj potiskale tudi povsem neprimerne matere. Prav te so jih pogosto usodno zaznamovale, saj so jim dale vedeti, da je treba zgolj potrpeti, nasilje pa celo opravičevale z morebitno krivdo samih žrtev, alkoholiziranostjo storilcev in njihovim težkim otroštvom. Je to sploh kakšno opravičilo? Do kdaj še?

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.