Prva novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) od njegove uveljavitve leta 2008 uvaja spremembe, ki jih je z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, podal Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Ker v praksi ni bilo popolnoma jasno, ali se evidenca delovnega časa vodi le za delavce, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali tudi za osebe, ki opravljajo delo na drugih pravnih podlagah (študentsko ali avtorsko delo, podjemne pogodbe ipd.), je novela z dopolnitvijo 2. člena to jasno opredelila: evidence se vodijo za tiste, ki opravljajo delo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. Za delodajalca se skladno z novelo šteje oseba, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi, oziroma oseba, ki zaposluje delavca oziroma osebo, ki opravlja delo, na katerikoli drugi pravni podlagi.
Delodajalec mora podatke iz evidence o zaposlenih delavcih posredovati Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Če delavec iz opravičljivih razlogov ne začne delati tega dne, delodajalec podatke posreduje najpozneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Podatke delodajalec sporoči ob prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih (15. člen).
Bistveno je spremenjena evidenca delovnega časa (18. člen). Delodajalec v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisuje naslednje podatke:
1. podatke o številu ur,
2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
3. opravljene ure v času nadurnega dela,
4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
5. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,
6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa,
8. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa,
11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
12. tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
Novost so podatki, ki so zahtevani od 8. točke dalje, med katerimi je posebne omembe vredna obveznost delodajalca, da zapisuje čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela ter obseg izrabe odmora med delovnim časom.
Evidenco lahko delodajalec vodi elektronsko oziroma ročno, pri čemer je obveznost elektronskega vodenja evidence določena v primerih, ko je bila delodajalcu pravnomočno izrečena globa na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 217.a člena > Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali pravnomočno izrečena globa na podlagi prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka 23. člena ZEPDSV in je delodajalec ugodil predlogu sindikata za elektronsko vodenje evidence (tako nova 19.a in 19.b člena).
Delodajalec mora skladno z novim četrtim odstavkom 19. člena delavcu zagotavljati vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj. Delavca mora o podatkih iz evidence za pretekli mesec pisno obvestiti (lahko tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec oziroma skladno z 19.c členom z neposrednim elektronskim dostopom do elektronske evidence o izrabi delovnega časa) do konca plačilnega dne.
Ker v praksi delodajalci evidence o izrabi delovnega časa pogosto niso hranili, novela določa, da morajo delodajalci na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hraniti evidenco o izrabi delovnega časa in tudi vso dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki (peti odstavek 19. člena).
S spremembo kazenskih določb bodo globe za prekrške po novem določene v razponu, novost pa je tudi ta, da se za prekrške sankcionira tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti kot tudi odgovorna oseba v državnem organu ali drugi organizaciji z javnim pooblastilom (spremenjeni 23. in novi 23.a člen). Za prekrške se lahko po hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje globe (novi 23.b člen).
Zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se bo začel šest mesecev po uveljavitvi.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
