>> Predlog direktive EU za urejanje civilne odgovornosti umetne inteligence
Uvedba umetne inteligence postavlja številne izzive za obstoječe režime civilne odgovornosti, ki so osredotočeni na tradicionalna varnostna tveganja. Tovrstne tehnologije zahtevajo specifično urejanje odgovornosti zaradi dinamičnih komponent, ki so podvržene stalnim spremembam (proizvodi spremenijo svoje lastnosti od trenutka, ko so dani v promet), zaradi česar postane kompleksno dokazovanje tako obstoja napake kot tudi vzročne zveze med napako in nastalo škodo.



To lahko posledično pomeni, da oškodovanec ostane brez odškodnine v okviru režimov odgovornosti, ki se nanašajo izključno na trenutek, ko je bil izdelek dan prvič v promet. Dodatni izzivi so pri "avtonomiji" tehnologij umetne inteligence, ki povzroča odsotnost predvidljivosti, še posebej če je kodiranje programske opreme izvedeno s strojnim učenjem.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Vlada potrdila nacionalni program na področju mamil za obdobje 2023–2030
Vlada je potrdila resolucijo o nacionalnem programu na področju mamil za obdobje 2023-2030. Dokument, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, predvideva podporo razvoju programov, ki bi pomagali ohraniti ali znižati število okuženih s HIV-om in hepatitisoma B in C ter smrtnih primerov zaradi prevelikih odmerkov.

>> "Prispevek bi znašal 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."
Poslanci Svobode so v torek zvečer v parlamentarni postopek vložili spremembo zakona, s katero bi se dopolnilno zdravstveno zavarovanje preneslo v obvezno zavarovanje, ki bi znašalo 35 evrov. Cilj novele je ustrezno zdravstveno varstvo za vse prebivalce.

>> "Končno rešitve za ugotavljanje poklicnih bolezni"

>> Avstrija bo znova podaljšala nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko

>> Meje svobode izražanja

>> Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenih korupcije v zdravstvu

>> Slovenija kršila pravico do poštenega sojenja

>> Svet Evrope: Slovenija ponovno med najuspešnejšimi na področju izvrševanja sodb ESČP

>> Varuh: Ustava Romom zagotavlja enakopravnost, dejansko pa so iz družbe odrinjeni in izključeni

>> Slovenija se pridružuje tožbi proti Madžarski zaradi kršenja pravic oseb LGBTIQ+

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Merila vzročnosti pri poskusu nadomešča skrbna presoja nastanka »zadostne nevarnosti«
Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 53718/2020 z dne 13. 2. 2023 zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti in poudarilo, da merila vzročnosti pri poskusu nadomešča skrbna presoja nastanka »zadostne nevarnosti« za pravno zavarovano dobrino s storilčevim ravnanjem.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 227.480 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Spremembe Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (primerjalnik)
Novela ZZSDT-D, ki velja od 8. aprila in se v pretežnem delu uporablja od 8. julija, poenostavlja zaposlovanje tujcev in sledi poglavitnim spremembam zakona o tujcih, za katere je Državni svet izglasoval odložilni veto. V novi 2.a točki 4. člena je opredeljen informativni list ter v spremenjeni 7. točki soglasje za zamenjavo, na več mestih pa se besedilo zakona ustrezno spreminja zaradi ukinitve pisnega soglasja upravne enote k enotnemu dovoljenju (npr. od 12. do 20. člena). Z devetih na tri mesece je skrajšan rok, ki mora preteči od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, po poteku katerega lahko prosilci za azil, ki imajo pravico do dostopa na trg dela, uveljavljajo to pravico na slovenskem trgu (spremenjeni 6. člen; uporablja se že od 8. aprila). Novela tudi določa nov rok - 30 dni - za nastop dela, ko tujec v času veljavnosti enotnega dovoljenja zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih na podlagi novega soglasja Zavoda RS za zaposlovanje (tretji odstavek 8. člena).

>> Dopolnitev 18. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (primerjalnik)

>> Sprejem Smernic Agencije za trg vrednostnih papirjev za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

>> Splošni akt o prenosljivosti številk in zamenjavi izvajalca storitev dostopa do interneta

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 42

 

dr. Miha Hafner:
Izvajanje pravice do obrambe v zvezi z izvedenstvom

Ivo Grlica:
Kriptovalute v slovenski zakonodaji in sodni praksi

Luka Švab:
Delovni čas - nacionalna zakonodaja in mednarodno pravo ter sodna praksa slovenskih sodišč in Sodišča EU

dr. Boštjan Tratar:
Plačevanje z gotovino kot človekova pravica

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Zgolj zato, da bo moje stališče povsem jasno: vsako delo, tudi direktorsko, je treba opravljati z največjo stopnjo skrbnosti, po najvišjih standardih medsebojne komunikacije, skladno s pravili področja. Je mogoče pričakovati dobre rezultate direktorja, ki mu »nad glavo visi« za lase privlečena razrešitev? Bo uspel ustvariti spodbudno delovno okolje, čeprav bo vedel, da je lahko vsaka njegova zahteva glede izpolnjevanja delovnih nalog predstavljena kot neprimerna, celo mobing, in je lahko razlog za razrešitev iz razloga neprimernosti za opravljanje dela direktorja?

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
18. april 2023		Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
18. april 2023		Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV)
18. april 2023		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
18. april 2023		Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
18. april 2023		Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV)
18. april 2023		Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1)
18. april 2023		Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.