>> (Pre)pogumna uporaba neprave retroaktivnosti v javnem naročanju?
V drugi parlamentarni obravnavi (po skrajšanem postopku) je predlog novele Zakona o javnem naročanju (ZJN-3C), ki ga je vložila skupina poslank in poslancev. Predlog novele nalaga naročniku, da če se ugotovi, da pri pogodbenem partnerju - izbranem izvajalcu cena presega referenčno ceno (ki niti ni omejena na 10-odstotno odstopanje, torej se lahko odstopi od pogodbe, če je cena višja za en cent od referenčne cene artikla?), mora pogodbenega partnerja v roku 30 dni pozvati na znižanje cene. Če pogodbenik na spremembo cene ne pristane, jo naročnik nabavi na prostem trgu. Torej spet neposredno z uporabo netransparentnega postopka.



Uvodoma gre opozoriti na osnovno obligacijsko pravilo pacta sunt servanda. Naročnik, ki je ob določenem času ob določenih pogojih, ki so v času sprejema ponudbe veljali na relevantnem trgu, sprejel obveznost nakupa opreme ali pripomočkov, mora svojo pogodbeno obvezo spoštovati.

Z neposredno zakonsko določbo o tem, da mora pogodbenik bodisi znižati dogovorjeno ceno bodisi da ima v primeru neznižanja cene naročnik pravico odstopiti od pogodbe, je nastal t. i. položaj neprave retroaktivnosti, saj zakon neposredno posega v že sklenjena pogodbena razmerja in nadomešča voljo in obveznosti pogodbenih strank.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Bo Vlada danes zaostrila ukrepe?
Vlada naj bi danes sprejela dodatne oziroma zaostrene ukrepe za zajezitev epidemije covida. Predlog je pripravila strokovna svetovalna skupina in javnosti še ni bil podrobno predstavljen, znani so le okvirji: delo od doma v javni upravi in povsod, kjer je to mogoče, razširjanje pogoja PCT še v nekatere druge dejavnosti in ostrejši nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT.

>> Vampirji v delovnem okolju - pregled sodne prakse na področju mobinga
O pojavu mobinga na delovnem mestu se je skoraj do nedavnega govorilo precej več in še zlasti dosti bolj pogosto. Tako ni pretirana trditev, da je bil še do leta 2015, kar se tiče delovnih razmerij, mobing pravzaprav kar neke vrste »modna muha«. Šlo je celo tako daleč, da si marsikateri delodajalec pogosto sploh ni upal povzdigniti svojega glasu nad zaposlenim, da ga ta že zgolj iz tega razloga ne bi obtožil mobinga.

>> Pregon nekaterih groženj po uradni dolžnosti
Odbor DZ-ja za pravosodje je za obravnavo na plenarni seji pripravil dopolnjeni predlog novele kazenskega zakonika, ki predvideva, da se bodo osumljenci kaznivega dejanja grožnje najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti, in ne več na predlog.

>> Spremenjen predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb
Odbor DZ-ja za gospodarstvo je z dopolnili k skoraj vsem členom močno spremenil predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb, ki ga je pripravil Državni svet. Glede na prvotni predlog je med drugim omejena možnost zahtevanja odškodnine in s tem tudi skupni znesek, ki bi lahko bremenil državo.

>> Predsednik sodnega sveta opozoril na načrtovano nižanje sredstev za sodstvo

>> Inšpekcija o PCT pogoju: največ kršitev v gostinstvu, večinoma izrekli opozorila

>> Evropski parlament uresničil napoved: vložil je tožbo proti komisiji

>> V Haagu bo "ljudsko sodišče" iskalo pravico za umorjene novinarje

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Spremembe in dopolnitve Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
Novela ZODPol-G, ki začne veljati 13. novembra, naj bi zagotovila boljšo organiziranost in fleksibilnejše delovanje policije, da se bo lahko učinkoviteje odzivala na vse varnostne izzive. Poleg tega pa se z novelo uresničujejo zahteve iz stavkovnega sporazuma, podpisanega maja letos. Zaradi različnih stališč glede pristojnosti ministra pri usmerjanju policije v predkazenskih postopkih je jasneje urejena situacija, v kateri je bil državni tožilec obveščen o kaznivem dejanju, vendar ni prevzel usmerjanja. V tem primeru ravnajo policisti samostojno v okviru zakonskih pooblastil in so podvrženi nadzoru nadrejenih. >> Več

>> Spremembe in dopolnitve Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
Novela ZDDPO-2S, ki bo začela veljati 13. novembra, prinaša nekaj sprememb pri priznavanju stroškov in koriščenju davčnih olajšav, v slovenski pravni red pa prenaša tudi ureditev hibridnih neskladij. >> Več

>> Spremembe in dopolnitve Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122)
Novela ZIPRS2122-B, ki je začela veljati 30. oktobra, zagotavljajo ustrezne pravne podlage, ki omogočajo učinkovito porabo evropskih sredstev za projekte, ki so vključeni v Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Za financiranje ukrepov, ki so vključeni v NOO, se ustanavlja proračunski sklad, ki je evidenčni račun proračuna, s katerim bo upravljal Urad RS za okrevanje in odpornost.

>> Razlaga 10. člena aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS
Glede delovne dobe pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe, se šteje, da izpolnjuje pogoj za pravico do jubilejne nagrade tudi javni uslužbenec, ki je na dan začetka veljavnosti aneksa, t.j. 4. junija 2021, v delovnem razmerju in v skladu s šestim odstavkom 10. člena aneksa izpolnjuje ali presega zahtevano delovno dobo za posamezni jubilej. Kot delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe, se šteje tista delovna doba, ki jo delavec dopolni v času trajanja in izvajanja koncesijske pogodbe.

>> Spremembe in dopolnitve Zakona o osebni asistenci (ZOA)

>> Sprememba in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

>> Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE)

>> Spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)

>> Spremembe in dopolnitve Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2

>> Pregled veljavnih protikoronskih odlokov in drugih predpisov

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 171 do 172

 

Povsem nepotrebno je ponavljati, da je poljska zgodba izredno politično nabita, sprva v nacionalnem, zdaj pa še evropskem kontekstu. Ta politična nabitost je vodila tudi do pravnega dejstva, da zaradi notranjepravnih političnih dogajanj poljsko ustavno sodišče sploh ni sestavljeno tako, da bi v skladu z EKČP štelo za sodišče, ustanovljeno z zakonom. Tako je izrecno odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Xero Flor 4907/18. Ali lahko nezakonito sestavljeno ustavno sodišče izdaja zakonite sodbe, je nedvomno zelo pomembno pravno vprašanje, ki obenem nosi tudi politične implikacije. Toda te za namene naše tokrat strogo pravne razprave lahko preprosto spregledamo. Osredotočimo se torej na pravno vprašanje, ali je sodba poljskega ustavnega sodišča, s katero to po skorajda 20 letih poljskega članstva v EU ugotavlja ustavno neskladnost ustanovnih pogodb Evropske unije, kot jih je razlagalo Sodišče EU, pravno pravilna. Na to vprašanje je mogoče odgovoriti vsaj s treh perspektiv: nacionalne, mednarodnopravne in evropske.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

Biserka Kogej Dmitrovič:
Aktualna sodna praksa v zvezi z delovnimi in uslužbenskimi razmerji

Valentina Franca:
Vpliv digitalizacije na delovna razmerja: nujnost usposabljanja in obvladovanja umetne inteligence

Marijan Papež:
Razmerje med socialnimi pomočmi in pravicami iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Andreja Primec:
Kodeksi upravljanja kot instrument za še uspešnejše upravljanje javnih zavodov?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Vročitev tožbe v državi tujega sodišča
Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (VSRS Sklep II Ips 71/2021). Sodišče bo v ponovnem sojenju moralo zagotoviti prevod vročilnice in dopisov pristojnega sodišča v Beogradu v slovenski jezik ter toženčevemu pooblaščencu omogočiti, da se do ugotovljenih dejstev izjavi oziroma da dokazno informacijo iz vročilnice in dopisov pristojnega sodišča v Beogradu izpodbija. Šele nato se bo lahko opredelilo do verodostojnosti toženčeve izpovedbe ter presodilo, ali se je vročitvam izogibal in ni uspel dokazati pritožbene trditve, da biva v Sloveniji na naslovu, kjer sprejema pošto. Ponovno bo moralo odločiti tudi o tožničinih dokaznih predlogih iz odgovora na pritožbo.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 213.000 judikatov slovenskih sodišč

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
9. november 2021		Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
13. november 2021		Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
13. november 2021		Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
13. november 2021		Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
13. november 2021		Zakon o osebni asistenci (ZOA)
13. november 2021		Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)
13. november 2021		Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE)
13. november 2021		Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
1. januar 2022		Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
1. januar 2022		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. januar 2022		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2022		Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
3. januar 2022		Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1)
4. april 2022		Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
8. julij 2022		Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)
1. januar 2023		Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.