>> Leto dni uporabe GDPR
Od začetka uporabe Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR) bo v soboto minilo leto dni. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik upa, da bo Slovenija čim prej sprejela svoj zakon o varstvu osebnih podatkov v skladu z uredbo. Na ministrstvu za pravosodje napovedujejo, da bo na vladi predvidoma poleti. GDPR je naložila upravljavcem tudi dolžnost obveščanja Informacijskega pooblaščenca v primeru, da pride do kršitve varstva osebnih podatkov. Pri Informacijskem pooblaščencu so lani v obdobju od 25. maja do konca leta prejeli 68 uradnih obvestil o kršitvi varstva osebnih podatkov, samo v prvih petih mesecih letos pa že 51. Po besedah Prelesnikove je leto 2018 zaznamoval tudi izrazit pripad zaprosil za mnenja, saj je bilo že v mesecih pred uveljavitvijo GDPR mogoče zabeležiti velik porast. V letu 2018 so tako izdali kar 2192 pisnih mnenj, po telefonu pa dali 3230 mnenj. Pred prvo obletnico začetka uporabe GDPR je Evropska komisija ocenila, da se je EU s tem prilagodila digitalni dobi in postala tudi referenčna točka v svetovnem merilu.

>> V javni obravnavi predlog obsežne novele ZGD-1
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v javno razpravo dalo predlog novele zakona o gospodarskih družbah, ki ureja dodatne omejitve za preprečevanje zlorab pri javnem naročanju. Novela bo med drugim prinesla nove omejitve ustanavljanja podjetij, da bi preprečili nepoštene poslovne prakse. Tako bo predvidoma določeno, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev izločena iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami na podlagi zakona, ki ureja javna naročila. Pripombe in predloge pričakujejo do 10. junija.

>> Podpora noveli zakona o državnem tožilstvu negotova
Predstavitev stališč poslanskih skupin na včerajšnji seji DZ je pokazala, da je podpora noveli zakona o državnem tožilstvu negotova, saj jo trdno podpirajo le v koaliciji. Nekatere poslanske skupine imajo namreč pomisleke o učinkovitosti Evropskega javnega tožilstva, ki je predvideno kot nadnacionalni tožilski organ. EJT naj bi zagotovilo učinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj, s katerimi se posega v proračun EU.

>> Predlog zakona o izbrisih v bankah
DZ je v prvem branju podprl predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je pripravila vlada. A v vseh poslanskih skupinah so izpostavili, da ga je treba v nadaljevanju izboljšati z rešitvami, ki naslavljajo odprta vprašanja.

>> Reševanje prostorske problematike ljubljanskih sodišč s posebnim zakonom
Slovenska sodišča so lani delala dobro, saj so nadaljevala trend zmanjševanja nerešenih zadev, je ob predstavitvi poročila o delu sodišč v letu 2018 dejal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Izpostavil je nekaj težav, s katerimi se srečujejo, med drugim prostorsko problematiko ljubljanskih sodišč, za kar predlaga poseben zakon. Ljubljanska sodišča namreč po njegovih podatkih samo za najemnine letno porabijo pol milijona evrov, vsa slovenska sodišča pa 3,9 milijona.

>> Nadaljevanje predobravnavnega naroka v korupcijski aferi v zdravstvu
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je včeraj nadaljeval predobravnavni narok za obtožene v odmevni korupcijski aferi v zdravstvu. Tokrat je pred sodnico Dejano Fekonja stopil nekdanji vodja ortopedije v celjski bolnišnici Samo Karel Fokter, ki mu obtožnica med drugim očita kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril. Izrekel se je za nedolžnega. Ključni očitek v 500 strani dolgi obtožnici je, da je več zdravnikov in drugih zaposlenih v nekaterih zdravstvenih zavodih na svoje osebne račune doma in v tujini prejemalo denar, za protiuslugo pa so še naprej naročali material pri določenem dobavitelju. Javna sredstva naj bi s tem oškodovali za okoli 1,18 milijona evrov.

>> Luka znova izgubila tožbo proti nekdanjim nadzornikom
Koprsko prvostopenjsko sodišče je znova zavrnilo tožbeni zahtevek Luke Koper proti nekdanjim nadzornikom zaradi nakupa deleža v slovaški družbi TTI. Tako kot višje sodišče je prepoznalo premajhno skrbnost nadzornikov pri potrjevanju te naložbe, a presodilo, da Luka Koper ni uspela dokazati obstoja škode.

>> V zaporih lani več konfliktov in pobegov, manj pa drog in napadov na uslužbence
Zaporski sistem se še vedno sooča s kadrovsko podhranjenostjo, pa tudi s prezasedenostjo zaporov, je danes povedal v. d. generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. V upravi sicer beležijo povečanje števila konfliktov med zaporniki, našteli so tudi tri pobege, manj pa je bilo napadov na uslužbence in najdenih drog. V celotnem obdobju lanskega leta je bilo zaprtih 1353 oseb, kar je za spoznanje več kot leto pred tem, je povedal Majcen. Povečalo se je število pripornikov in tujcev, pri čemer gre po njegovih besedah zlasti za organizatorje nedovoljenih prehodov meje.

>> Červek novi predsednik Državne revizijske komisije
DZ je v torek za novega predsednika Državne revizijske komisije z 58 glasovi za in enim proti imenoval Sama Červeka. Nasledil bo Boruta Smrdela, ki je v začetku aprila odstopil s tega položaja. Červek je že vodil revizijsko komisijo, in sicer od julija 2006 do novembra 2008, ko ga je DZ na podlagi odstopne izjave iz osebnih razlogov razrešil.

>> Novi člani Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu
Državni zbor je za člane Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu potrdil Verico Trstenjak, Ano Stanič in Jureta Vidmarja. Gre za neplačano in častno funkcijo. Člani s šestletnim mandatom predstavljajo nabor, iz katerega lahko države, ki nameravajo rešiti spor z ad hoc arbitražo, izberejo arbitre.

>> Na policijskem seznamu ukradenih vozil je veliko napak
Portal Slo-Tech je v svoji raziskavi križal podatke iz registra ukradenih vozil slovenske policije in registra registriranih vozil ter naletel na 129 registriranih vozil, ki so bila v Sloveniji kot ukradena zavedena v registru leta 2014 ali kasneje. Ob tem se poraja vprašanje, ali to pomeni, da na slovenskih cestah vozijo registrirana ukradena vozila in ali je to posledica nenatančnosti policijskih podatkov. Na policiji so pojasnili, da je prišlo do administrativne napake pri delu policistov ali administrativnega osebja. Kupci se na policijski seznam ukradenih vozil kljub vsakodnevnemu osveževanju očitno ne morejo zanesti.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Aktualna zadeva Mercator je učbeniški primer pravno dovoljenega in demokratično nujnega preiskovalnega novinarskega obveščanja javnosti, ki ni le pravica novinarjev, ampak tudi njihova dolžnost. Primerljiv je s primeri NLB, TEŠ 6, Žilne opornice in še z drugimi, preštevilnimi primeri te vrste v Sloveniji. (Kakšen je bil že sodni epilog v teh in podobnih primerih? Kaj bi javnost o tem vedela in izvedela brez odličnega dela parlamentarnih preiskovalnih komisij? Kaj bi javnost o teh in drugih primerih izvedela in vedela, če novinarji o tem ne bi objavljali besedil in dokumentov? S trpko končno opazko: četudi se nič otipljivega ni in se ne bo zgodilo, ne kazenskopravno, ne politično.) Novinarsko posredovanje, v tem primeru »razkrivanje« informacij javnosti o zadevi, ki jo kazenski postopek javnosti ni razkril do konca (ker se ni zaključil na ta način!) in v javno pomembnih podrobnostih, je pravica novinarjev. Objava dokaznega gradiva v javno (družbeno) tako pomembni zadevi, ki vključuje družbeno tako pomembne akterje, je pravica novinarjev. Objava magnetograma prisluhov v družbeno pomembni zadevi, ki vključuje družbeno tako pomembne akterje in ima tako pomembne družbene posledice, je pravica novinarjev. Zaščita vira je pravica novinarjev. Gre za učbeniške, abecedne ustavnopravne temelje dela in družbene vloge novinarjev in medijev v demokratični družbi.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kaznivega dejanja
Delodajalec je v postopku določanja presežnih delavcev le-tem v izpolnjevanje dal vprašalnik, na podlagi katerega je določal točke za izbiro presežnih delavcev. Delavki, ki na enega od vprašanj ni podala jasnega odgovora, je delodajalec podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ji je očital goljufiv namen. Tako sodišči prve, kot druge stopnje, sta ugotovili nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vprašanje, na katerega naj bi delavka goljufivo odgovorila, je bilo po mnenju obeh sodišč nejasno ter je nanj napačne odgovore podalo tudi več drugih delavcev. Sodišči sta presodili, da zato tožnici ni mogoče očitati kršitve delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja goljufije. Vrhovno sodišče, ki je odločalo o reviziji, je s sodbo VIII Ips 115/2018 potrdilo, da ob nerazumljivem vprašanju napačen odgovor ne dokazuje tožničinega goljufivega namena, zaradi česar tudi odpovedni razlog iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 188.734 judikatov slovenskih sodišč

 

dr. Boštjan Polegek:
Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Janja Hojnik:
Ali prepoved geografskega blokiranja omejuje pogodbeno svobodo?

mag. Boštjan J. Turk:
Arbitražna odločba in neskončna vera v vladavino prava

dr. Polonca Kovač:
Anonimne prijave in šolska inšpekcija

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Noveli ZMVN-1A in ZEN-B
Objavljeni sta bili noveli zakonov, s katerima je izvedba novega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin zamaknjena z letošnjega konca julija na konec marca prihodnje leto. Vlada je zamik predlagala, da se uredijo vsi podatki in uskladijo novi modeli vrednotenja. Novela > Zakona o množičnem vrednotenja nepremičnin (ZMVN-1) tako rok za sprejetje novih modelov vrednotenja in izvedbo prvega cikla množičnega vrednotenja po novih pravilih zamika z 31. julija 2019 na 31. marec 2020, hkrati se za to obdobje podaljša veljavnost obstoječega sistema. Povezano s tem je bilo treba spremeniti > Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), v katerem se začetek uporabe novega sistema vodenja podatkov o dejanski rabi zemljišč v zemljiškem katastru s 1. junija 2019 prestavlja na 1. april 2020.

>> KP za negospodarske dejavnosti
17. maja je začel veljati Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki je bil sklenjen zaradi dogovora o določitvi višine regresa za letni dopust za leto 2019. Regres za letni dopust za javne uslužbence tako znaša 886,63 eurov in se bo izplačal pri plači za mesec maj. Javni uslužbenci, ki na dan izplačila regresa za letni dopust prejemajo osnovno plačo, ki ustreza 18. ali nižjemu plačnemu razredu, pa bodo prejeli regres v višini 1.050 eurov.

>> Informacije o revizijskih postopkih
1. junija bo začel veljati Pravilnik o portalu eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, ki pa se bo začel uporabljati 30. septembra. Pravilnik določa način dostopanja do portala eRevizija, katere informacije o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka se objavijo na portalu javnih naročil, način vpogledovanja, vlaganja, prenosa in prevzemanja informacij in dokumentov ter dajanja pooblastil za vpogled, vnos, prenos ali prevzem informacij in dokumentov, druga tehnična pravila glede uporabe portala eRevizija in do katerih podatkov o poteku prej omenjenih postopkov na portalu eRevizija lahko dostopata Državna revizijska komisija ter ministrstvo, pristojno za javna naročila.

>> Zavarovalno zastopanje in posredovanje
16. junija bo začel veljati Sklep o registrih zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov, ki določa podrobnejša pravila o načinu vodenja registrov iz 562. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), podatkih, ki se vpisujejo v registre, načinu javnega dostopa do teh podatkov ter o podrobnejši vsebini, načinu in rokih obveščanja o spremembi podatkov, ki se vpisujejo v registre. 1. junija pa bodo začele veljati spremembe in dopolnitve > Sklepa o pogojih, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ki prinašajo razširitev vsebin in obsega strokovnega znanja za zavarovalno zastopanje. Poleg tega se med pristojnosti Izpitnega odbora več ne uvršča pristojnost potrjevanja programa usposabljanja, ki ga pripravi Slovensko zavarovalno združenje.

>> KP premogovništva Slovenije
1. junija bo začela veljati nova Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije, ki v obligacijskem delu ureja pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile, ter način mirnega reševanja kolektivnih in individualnih sporov. V normativnem delu pa vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata.

>> Informacijska varnost
Na podlagi 12. člena Zakona o informacijski varnosti (ZInfV) je bil sprejet Pravilnik o varnostni dokumentaciji in varnostnih ukrepih izvajalcev bistvenih storitev, ki bo začel veljati 1. junija in podrobneje določa vsebino in strukturo varnostne dokumentacije, metodologijo za pripravo analize obvladovanja tveganj ter za določitev ključnih, krmilnih in nazornih informacijskih sistemov in delov omrežja ter pripadajočih podatkov in minimalni obseg ter vsebino varnostnih ukrepov izvajalcev bistvenih storitev.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 31, 32 in 33

 

>> Ali besedilo ZUPJS, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je relativno nov predpis, je doživel že 19 vplivov, ki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZUPJS.

V časovni lestvici je vseh 20 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 26. člen ZUPJS, ki določa subvencijo kosila za učence). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZUPJS je vsebinsko povezan tudi z več kot 60 strokovnimi članki in več kot 300 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih zakona, na katere se navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.