Po besedah Florjančiča so slovenska sodišča lani v reševanje prejela 840.000 zadev, rešila so jih 853.000. Posledično se je število nerešenih zadev glede na leto 2017 zmanjšalo za devet odstotkov, na 145.000. Sodišča so bila po njegovem uspešna tudi pri reševanju pomembnejših zadev. Teh so lani prejela 122.000, rešila pa 127.000. Nerešenih pomembnejših zadev je tako še 80.000.
Tudi povprečen čas reševanja zadev v sodnih postopkih se je lani še naprej skrajševal, izjema so zapuščinski, nepravdni in nekateri drugi postopki, je dejal. Ob tem je opozoril, da bodo omenjena področja v prihodnje terjala posebno pozornost sodnikov in predsednikov sodišč.
Tudi število zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki se dotikajo Slovenije, se po besedah predsednika vrhovnega sodišča zmanjšuje. Lani je bilo pred omenjenim sodiščem pet takih zadev, pri čemer se nobena ni nanašala na sojenje v razumnem roku, je dejal in dodal: "Vsi ti podatki izkazujejo, da se lahko ponosno pogledamo v ogledalo."
V Sloveniji je na sodiščih zaposlenih 891 sodnikov ali 43 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Slednje je po besedah Florjančiča nad tistim, kar sta si kot strateško usmeritev zadala sodstvo in država, to je 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev. A je opozoril, da se število sodnikov več ne bo moglo zmanjševati, saj so sodišča dobila nove pristojnosti, med drugim s sprejetjem družinskega zakonika. Glede slednjega je sicer dejal, da nima nekih podatkov, ki bi kazali na nepremostljive težave, naj bi pa stanje skupaj z ministrstvom za pravosodje podrobneje pregledali junija.
Kot eno od večjih težav sodstva je Florjančič izpostavil prostorsko težavo ljubljanskih sodišč vseh vrst in stopenj, kjer je že pred časom opozoril, da sedem ljubljanskih sodišč deluje na kar 18 lokacijah. Kot je povedal danes, je slednje z vidika pogojev dela in organizacije delovnega procesa nesprejemljivo, nepošteno je tudi do samih strank postopkov, hkrati pa tudi ni poceni. Ljubljanska sodišča namreč po njegovih podatkih samo za najemnine letno porabijo pol milijona evrov, vsa slovenska sodišča pa 3,9 milijona.
Zato na vrhovnem sodišču za reševanje težave predlagajo sprejem posebnega zakona o rešitvi prostorskih težav sodišč v Ljubljani. "Zakonska rešitev je edina, ki bo zavezovala izvršilno oblast, da bo v prihodnjih letih ustrezno načrtovala tako finančna sredstva kot projekte za razrešitev teh težav in da ne bomo imeli za Bežigradom zgolj kupljeno prazno gradbeno jamo, namenjeno novi sodni stavbi v Ljubljani," je dejal Florjančič na novinarski konferenci. Predlagal je tudi, da podatkov pri vlogah za brezplačno pravno pomoč ne bi več zbirala sodišča, saj za to porabijo preveč časa, ampak centri za socialno delo, ki že imajo zbrane vse relevantne podatke.
Kar se preostalih zakonskih sprememb tiče, je ministrstvo za pravosodje po vednosti Florjančiča že sprejelo predlog, da se gre v spremembo sodniške zakonodaje na način, da se na prvi stopnji uvede enovitega sodnika, ki bo "zagotavljal učinkovito delo na ravni temeljne celice slovenskega sodstva, kar naj postane sodno okrožje".
Florjančič je še opozoril, da se v javnosti že dlje časa pojavljajo nekatere "neutemeljene ali pa vsaj delno neutemeljene kritike" na delo sodstva. Ob današnji predaji letnega poročila predsedniku DZ Dejanu Židanu in pravosodni ministrici Andreji Katič je zato dal pobudo, da se pripravi javno razpravo na temo krepitve načela pravne države ter ob tem opravi tudi razmislek o vlogi vseh treh vej oblasti in odnosih med njimi. Židan je po današnji predaji poročila dejal, da pobudo z veseljem sprejema.
Ljubljana, 22. maja (STA)
Foto: STA
