Predlog sledi napotilu ustavnega sodišča ter omogoča učinkovito in hitro sodno varstvo, je ponovil državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. Podporo so mu v tej fazi napovedali v vseh poslanskih skupinah, saj se zavedajo skoraj triletne zamude za sprejem takšnega zakona, a jo v nadaljevanju pogojujejo z nujnostjo izboljšav.
"Nočemo biti tisti, ki bi oteževali te procese. A če bo zakon ostal takšen, kot je, ga v nadaljevanju ne bomo podprli," je napovedal Marko Pogačnik (SDS). Resda gre za kompleksen zakon, a ga je vseeno treba v okviru nadaljnje obravnave dodelati predvsem v smeri daljšega roka za vložitev tožb in časa, v katerem morajo sodni izvedenci oblikovati mnenje, je menila Andreja Zabret (LMŠ).
Nadaljnjo podporo predlogu medtem v Levici pogojujejo z dopolnitvijo, da se mora revizija cenitev v bankah opraviti v skladu z mednarodnimi računovodskim standardi, je dejal Luka Mesec. Ker ima zakon odprtih precej predvsem pravnih vprašanj, v NSi po besedah Jožefa Horvata pričakujejo mnenje zakonodajno-pravne službe DZ in "bistvene izboljšave v drugem branju".
Kot je Levici odgovoril Dragonja, njihovega predloga v zakon ne morejo vpisati: "Če bomo to napisali v zakon, bomo retroaktivno posegali v takratno ureditev." Po njegovih besedah bo moralo to, katere so bile pravne podlage in ali so bile pravilno uporabljene, ugotoviti sodišče.
Predlog kljub nasprotovanju Banke Slovenije predvideva, da bo morebitno dosojene odškodnine plačala centralna banka. V poslanskih skupinah so glede tega večinoma na strani vlade. "Menimo, da je tako prav," je dejal Robert Polnar (DeSUS), ki je povzel, da se Banka Slovenije sklicuje na "kršitev pravila monetarnega financiranja" zato, da bi se "izognila odgovornosti in obveznostim". "Njena odškodninska odgovornost ne posega v njeno neodvisnost," ga je dopolnil Jani Prednik (SD).
Dragonja je priznal, da razmišljajo o umiku tega določila: "Samo po sebi se bo razumelo, da je Banka Slovenije naslov za izplačilo morebitne odškodnine." Ta odgovornost Banke Slovenije je po takratni ureditvi in tudi po tolmačenju ustavnega sodišča posebna oblika, ker je Banka Slovenije odgovorna tudi za aktivnost in za delovanje vseh inštitucij, ki so pri teh ukrepih sodelovali, je dejal in dodal, da v primeru ugotovitve kazensko-pravnih vidikov delovanja Banke Slovenije ne bo veljal ta zakon, ampak določila splošne odškodninske odgovornosti.
Slišati je bilo pozive k večjemu razlikovanju med malimi in nepoučenimi ter velikimi in dobro poučenimi imetniki izbrisanih obveznosti v bankah. To sta izpostavili Maša Kociper (SAB) in Monika Gregorčič (SMC), ki je menila, da bi nepoučeni vlagatelji in fizične osebe, ki so jim bile podrejene obveznice prodane na bančnih okencih pod pretvezo, da gre za varno naložbo, že lahko odškodninsko tožile poslovne banke, in da jim ni treba čakati na ta zakon.
To je potrdil tudi Dragonja. "Mali vlagatelji lahko v primeru pomanjkanja pojasnilne dolžnosti sprožijo odškodninske tožbe proti bankam. Takšnih postopkov je po podatkih ministrstva za pravosodje okoli 200, nekateri so kombinirani skupaj s tožbami proti bankam in Banki Slovenije. Tudi v tem predlogu zakona je zapisano, da se ta zakon ne nanaša na te primere," je povedal.
Vnovič je pojasnil, da se razlikovanja med vlagatelji ne predvideva zato, ker je ustavno sodišče glede tega zavzelo stališče, da bi bilo razlikovanje imetnikov po statusu, in ne po vsebini vrednostnega papirja, protiustavno. "V pravdnem postopku pa je možna poravnava. Sodišče si lahko pomaga z mediatorji, možnosti v tej smeri so odprte," je dejal.
Vsi so pozdravili rešitev, da se bodo morali ob morebitnih dosojenih odškodninah razkriti vsi imetniki. Jani Ivanuša (SNS) je izpostavil, da doslej ni še nihče ni odgovarjal in da "morajo biti dokumenti, ko se pogovarjamo o milijardah evrov, javni". Govorci se veselijo, da bo o dilemah, ki se pojavljajo vse od izbrisov imetnikov v podržavljenih bankah konec leta 2013 in leta 2014 ter o različnih interpretacijah in dejstvih, končno lahko odločalo sodišče.
A, da se bo zakon res uveljavil, je treba po mnenju vseh odgovoriti na odprte dileme in na ključne pripombe ostalih deležnikov. Polnar in Gregorčičeva sta spomnila na pomisleke glede vzpostavitve podatkovne sobe, Gregorčičeva je izpostavila še vprašanje smiselnosti krajevne pristojnosti sodišča v Mariboru, zamika obveznosti plačila sodne takse in založitve stroškov za skupino izvedencev. "Ne želimo si, da potrjen zakon ponovno postal predmet ustavne presoje," je poudarila.
Glede pomislekov Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki bi morala vzpostaviti podatkovno sobo, je Dragonja dejal, da njihovo vlogo vidijo predvsem v zagotavljanju dostopa in identifikacije upravičencev. O tem se še usklajujejo, je dejal in s tem napovedal določene korekcije predloga zakona v drugem branju v DZ.
