>> DZ sprejel Zakon o Sodnem svetu (ZSSve)
Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki je bil sprejet 25. aprila, sistemsko ureja položaj, pristojnosti in vlogo Sodnega sveta. Gre za organ, ki skrbi za izbirne postopke sodnikov, imenovanja predsednikov rednih sodišč, sprejemanje meril in časovnih standardov za delo sodišč, odločanje o napredovanju sodnikov ter o mirovanju sodniške službe. Med dodatnimi pristojnostmi so med drugim varovanje neodvisnosti posameznih sodnikov in sodstva kot celote ter krepitev odgovornega delovanja sodstva, spodbujanje njegove odgovornosti, učinkovitosti in kakovosti. Pomembna novost je tako ureditev disciplinskih postopkov zoper sodnike, ki se z Vrhovnega sodišča prenašajo na Sodni svet. Seje tudi po novem ne bodo javne, se bodo pa snemale in vsakdo bo lahko po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zahteval prepis seje.

>> Šketa prevzel vodenje slovenskih tožilcev
Tožilstvo nikoli ni in tudi nikoli ne bo delalo politično, je po današnji zaprisegi v DZ poudaril novi generalni državni tožilec Drago Šketa. Kot je napovedal, si bo prizadeval, da morebitni politični pritiski ne bodo dosegli državnih tožilcev ter da bodo tožilci lahko delali samostojno in neodvisno. Po njegovem prepričanju se gospodarski kriminal ne sme izplačati, nadaljevanje slabih praks pa bo treba preprečiti tudi s strožjo kaznovalno politiko. Zaželeno bi bilo ustanoviti tudi specializirano sodišče, da bo lahko s svojimi uporabnimi znanji akumuliralo vse zadeve, ki prihajajo s specializiranega tožilstva.

>> Novela ZKP primerna za nadaljnjo obravnavo
Po splošni razpravi so poslanci DZ sklenili, da je novela zakona o kazenskem postopku primerna za nadaljnjo obravnavno. Novela prinaša pomembne spremembe in novosti, ki bistveno spreminjajo pravni položaj in pravno varnost oškodovancev v vseh fazah kazenskega postopka. Novela prinaša več vsebinskega odločanja na drugi stopnji, omogoča hitrejše pridobivanje podatkov bank, hranilnic in drugih finančnih institucij, zagotavlja pa tudi ustreznejšo zaščito novinarjevega vira v kazenskem postopku.

>> Sprejet Zakon o državnem odvetništvu
DZ je potrdil predlog zakona o državnem odvetništvu, po katerem bo državno odvetništvo samostojen in avtonomen državni organ. Opravljalo bo strokovne naloge na področju varstva premoženjskih ter drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami. Z namenom preprečitve političnega kadrovanja je v postopku izbire generalnega državnega odvetnika in višjih državnih odvetnikov predvideno mnenje t. i. komisije za presojo ustreznosti kandidatov, sestavljene iz neodvisnih strokovnjakov.

>> Novela zakona o preprečevanju omejevanja konkurence
Sprejeta je bila tudi novela zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki naj bi okrepila politiko varstva konkurence z učinkovitejšim uveljavljanjem odškodnin od kršiteljev konkurenčnega prava. Kot je večkrat poudarilo Sodišče EU, tudi vlaganje zasebnih odškodninskih tožb zoper kršitelje krepi politiko varstva konkurence, ker odvrača podjetja od sodelovanja v prepovedanih kartelih in od zlorab prevladujočega položaja, je dejala državna sekretarka.

>> Zakon za zaščito Mercatorja
DZ je sprejel tudi zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo, s katerim želi vlada zaščititi Mercator. Vlada bo lahko v družbo poslala izrednega člana uprave, večinskemu družbeniku v težavah pa se bo odvzel privilegij dajanja škodljivih navodil svoji hčeri.

>> Veto na zakon o vajeništvu
Odločitev DS za veto na zakon o vajeništvu je po mnenju ministrstva za izobraževanje zelo nenavadna in jih preseneča. Pri usklajevanju besedila zakona so namreč upoštevali večino pripomb, ki so jih v javni razpravi dali državni svetniki, so navedi na ministrstvu in dodali, da je konceptualno zakon takšen, kot so ga svetniki podpirali. Po mnenju članov Odbor DZ za izobraževanje, znanost in šport, ki so na današnji seji ponovno razpravljali o zakonu, je ta ustrezen, zato državnemu zbora predlagajo, da ga ob ponovnem odločanju znova podpre.

>> Vlada tudi po vetu predlaga potrditev zakona o drugem tiru
Vlada je danes ob obravnavi zahteve državnega sveta, da DZ ponovno odloča o zakonu o drugem tiru, izrazila nasprotovanje trditvam, s katerimi so svetniki utemeljili veto. Vlada poudarja, da zakon ureja najpomembnejša vprašanja, in poslancem predlaga, naj zakonu tudi v ponovnem odločanju prižgejo zeleno luč.

>> ESČP pritrdilo slovenskemu izvrševanju pilotne sodbe
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sklepu o primeru Hodžić proti Sloveniji ugotovilo, da Slovenija v celoti ustrezno izvršuje pilotno sodbo v zadevi Ališić, saj je v skladu z njo njen zakon o implementaciji sodbe. Ljubljana je sklep pozdravila, sedaj pričakuje izbris več sto tožb bivših varčevalcev LB, ki so zamrznjene na sodišču.

>> ESČP očitno drugače tolmačilo slovensko izvršbeno zakonodajo
Na vrhovnem sodišču ob odločitvi ESČP, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, ugotavljajo, da je evropsko sodišče "očitno drugače tolmačilo slovensko izvršbeno zakonodajo, ki so jo tudi sodišča v tem postopku upoštevala".

>> Kršitve 30-dnevnega roka javne obravnave predpisov
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je v sedmih letih naštel več kot 1500 kršitev resolucije o normativni dejavnosti, ki predvideva vsaj 30-dnevno posvetovanje z javnostjo pri pripravi predpisov. V času vlade Mira Cerarja naj bi bilo teh kršitev že okoli 750.

>> Poziv k izboljšanju položaja delavcev
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozarja, da je stanje na področju delavskih pravic kritično, vlado pa poziva, naj upošteva priporočila, ki jih na uradu varuha vztrajno ponavljajo. Kot je izpostavila, smo ob prazniku dela poslušali nagovore mnogih oblastnikov, pri čemer je opozorila, da je treba nujno od besed preiti k dejanjem.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Izvajanje nadzora državne meje
Spremembe > Pravilnika o izvajanju Zakona o nadzoru državne meje, ki bodo začele veljati 10. maja, med drugim spreminjajo 11. člen - primerjalnik besedila, ki določa način uporabe tehničnih sredstev iz prvega odstavka 8. člena Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2).

>> Dostop do svetovalcev za begunce
13. maja bo začel veljati Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce. Prosilec lahko za podporo in pravno pomoč izbere le enega svetovalca iz imenika svetovalcev ter se z njim dogovori in ga pooblasti za zastopanje. Svetovalec za vsak postopek, v katerem je nudil podporo in pravno pomoč prosilcu, predloži ministrstvu stroškovnik z dokazili, ki izkazujejo upravičenost do nagrade in povračila stroškov. Pravilnik ureja merila za določitev nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcem za opravljeno pravno pomoč v zvezi s postopki po Zakonu o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) na Upravnem sodišču RS in Vrhovnem sodišču RS.

>> Dodatek za pripravljenost javnih uslužbencev
Aneks št. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), ki je začel veljati 26. aprila, spreminja 46. člen KPJS (primerjalnik besedila), ki ureja dodatek za pripravljenost. Določen je dodatek v višini 20 % urne postavke osnovne plače, ki pripada javnemu uslužbencu za pripravljenost na domu. Drugi odstavek istega člena pa določa, v katerih primerih javnemu uslužbencu pripada dodatek v višini 50 % urne postavke osnovne plače.

>> KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn
1. maja je začel veljati Dodatek št. 1 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, ki v Tarifni prilogi nadomešča 1. točko (najnižje osnovne plače za posamezne tarifne razrede) in 2. točko, ki določa najnižji polni regres za letni dopust v višini 906 evrov.

>> Prispevki za osebno dopolnilno delo
Nova odredba, ki velja od 1. maja, določa, da znaša višina prispevkov za osebno dopolnilno delo na posamezno vrednotnico za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 7,18 evrov, za zdravstveno zavarovanje pa 2,05 evra.

>> Agrarne skupnosti
29. aprila je začela veljati Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti, na podlagi katere se v postopkih dedovanja izračuna nujni delež. Vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov agrarne skupnosti, se izračuna formuli iz 2. člena.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 20, 21 in 22

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
13. avgust 2017		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
14. september 2017		Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
14. september 2017		Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
14. september 2017		Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
14. september 2017		Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
14. september 2017		Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
1. januar 2018		Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
1. januar 2018		Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS)
1. januar 2019		Zakon o osebni asistenci (ZOA)
15. april 2019		Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert

 

>> Novi portal INSOLV-INFO
Leta 2016 se je začelo več kot 4.800 insolvenčnih postopkov pravnih in fizičnih oseb. V vseh insolvenčnih postopkih je bilo več kot 160.000 objav. V sodni register je bilo vpisanih več kot 48.000 sprememb. Blokiranih je bilo več kot 22.000 transakcijskih računov. Na seznam davčnih neplačnikov je bilo dodanih več kot 6.000 pravnih oseb.


    • > Želite biti dnevno obveščeni o vseh pomembnih poslovnih, finančnih in insolvečnih dogodkih, povezanih s poslovnimi subjekti po vašem izboru?
    • > Potrebujete podrobne poslovne informacije o obstoječih in bodočih poslovnih partnerjih?
    • > Ste že vložili izvršbo zoper dolžnika, za katerega se je pozneje izkazalo, da je v stečajnem postopku?

>> Neenakomerna razporeditev na dela proste dni
V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče s sodbo št. VDSS Pdp 1195/2015 ugotovilo, da je stališče nižjih sodišč, da revident ni upravičen do nadomestila plače za dela proste dneve, ker tedaj ni imel predvidene delovne obveznosti, saj je tožena stranka že tako neenakomerno porazdeljen delovni čas pred samimi dela prostimi dnevi dodatno prilagodila tako, da je upoštevala zmanjšane potrebe po delu na te dni in ni (več) predvidela dela za revidenta, materialnopravno zmotno. Logično namreč je, da se na dela proste dneve (praviloma) ne dela, logično tudi je, da so tedaj na splošno v gospodarstvu manjše potrebe po delu. Vendar pa splošnih potreb po delu in razporeditve delovnega časa ni mogoče mešati.

 

 

>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Sodobni tok življenja ustvarja želje in poskuse novih razlag pojma starševstva, ki je izven Evrope že postalo tržna dobrina. Ali naj bo dovoljeno otroke kupovati kot lego kocke ali katerokoli drugo tržno dobrino v nakupovalnih središčih? Ali (naj) vrednota človekovega dostojanstva omogoča takšne prakse v evropskih javnih redih?

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Andraž Teršek:
Ali res vedo, da "morajo" delati v korist in dobrobit ljudi?

Igor Vuksanović:
Nekateri vidiki nacionalne podstati Republike Slovenije

Lea Vatovec, Neža Grasselli:
Problem lastniškega financiranja - kapitalska posojila

Zoran Skubic:
Zavajajoča prodaja televizijskih paketov po pravu Unije

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali besedilo ZDR-1, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je relativno nov predpis, je doživel že pet vplivov, ki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZDR-1.

V časovni lestvici je na voljo vseh šest verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kot se je spreminjalo od prve objave, prav tako pa tudi predhodnik tega zakona. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov - npr. 54. člen ZDR-1, ki določa pogodbo o zaposlitvi za določen čas.

ZDR-1 je ob vsakem posameznem členu povezan s komentarjem zakona ter z več kot 280 strokovnimi članki, več kot 1.000 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 149 judikati Sodišča EU.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!