Šketa je kmalu po potrditvi v DZ v pogovoru za časnik Večer napovedal, da bo pri svojem delu velik poudarek dal gospodarski kriminaliteti in sankcijam s tega področja. Po njegovem prepričanju se gospodarski kriminal ne sme izplačati, nadaljevanje slabih praks pa bo treba preprečiti tudi s strožjo kaznovalno politiko.
Poleg specializiranega tožilstva bi Šketa še specializirano sodišče
Slovensko tožilstvo želi dvigniti na primerljivo evropsko raven. Uporabna znanja tožilci po njegovem prepričanju že imajo, imajo tudi veliko delovne vneme, motivacije, treba pa jih je dodatno izobraževati, da bodo učinkovitejše pripomogli k uspešnemu pregonu in ugledu pravosodja, je menil.
Izpostavil je "sistemske anomalije", ki so se pokazale na primer pri javnih naročilih v zdravstvu ali energetskih projektih. Ti primeri po njegovem prepričanju kažejo na to, da je treba nekatere stvari preprečevati, delati torej preventivno, ne le potem zgolj represivno.
Državni tožilci so se okrepljenemu pregonu gospodarske kriminalitete prilagodili z ustanovitvijo specializiranega tožilstva, po mnenju Škete pa bi bilo zaželeno ustanoviti tudi specializirano sodišče, da bo lahko s svojimi uporabnimi znanji akumuliralo vse zadeve, ki prihajajo s specializiranega tožilstva.
V pogovoru se je dotaknil tudi ukinitve sodne preiskave, ki je zadnje mesece ob razpravah o predlogu novele zakona o kazenskem postopku sprožala precej negodovanja v strokovnih in političnih krogih. Novela, ki jo je DZ sprejel ravno pred prvomajskimi prazniki, je tudi za tista kazniva dejanja, za katera so zagrožene višje zaporne kazni, določila obvezo tožilcu, da mora utemeljiti, zakaj želi izpeljati sodno preiskavo. Tudi Šketa je opozoril, da so v EU le še dve ali tri države, ki se oklepajo celovite sodne preiskave. Ali je sprejeta rešitev dobra ali slaba, pa bodo po mnenju Škete pokazali čas in odločitve na sodiščih.
Od ekonomskega tehnika do prvega tožilca
V Mariboru rojeni ljubitelj rekreacije in Pohorja je sicer zaključil srednjo ekonomsko šolo in se šele po vpisu na mariborsko pravno fakulteto zapisal pravni stroki. V času študija je bil sprva štipendist Zoisovega sklada za nadarjene študente, pozneje pa štipendist ministrstva za pravosodje.
V tožilskih vrstah je od marca 2001, ko je najprej postal pomočnik, tri leta pozneje pa samostojni okrožni državni tožilec na mariborskem tožilstvu. Takratna vodja mariborskega okrožnega tožilstva Elizabeta Györkös ga je novembra 2004 postavila na mesto vodje oddelka za alternativno reševanje kazenskih zadev in izdajo kaznovalnih nalogov. Njegova ekipa je v tem času dosegala nadpovprečno stopnjo uspešnega reševanje bagatelnih zadev.
Novembra 2008 je bil Šketa imenovan za namestnika vodje mariborskega tožilstva v Mariboru, vlada pa ga je skoraj dve leti pozneje, natančneje 25. oktobra 2010, za šest let imenovala na mesto vodje omenjenega tožilstva. Nov mandat za vodenje tožilstva je prejel oktobra lani, sicer pa je kmalu po začetku prvega mandata prejel tudi naziv višjega državnega tožilca.
Šketa je novembra 2011 postal tudi član državnotožilskega sveta in je bil od leta 2015 tudi njegov podpredsednik. Na predlog dosedanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja je bil septembra 2012 s soglasjem vlade imenovan za predsednika delovne skupine za strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete in skrbnika uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.
Fišer pri mnogih nepriljubljen, a kritike ima tudi Šketa
Šketa bo zdaj nasledil Fišerja. Ta se je v letih svojega vodenja tožilstva nekajkrat znašel pod plazom kritik. Med drugim zaradi afere okoli imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, s čimer se ukvarja tudi Komisija za preprečevanje korupcije, pa tudi zaradi anonimk o domnevno slabih razmerah na tožilstvu, ki so zaokrožile leta 2014. Fišer je bil precej nepriljubljen tudi v delu politike. Tako so v SDS in NSi zaradi zadeve Škrlec zahtevali celo njegovo razrešitev.
A tudi Šketa se kritikam ni mogel izogniti. V času njegovega vodenja mariborskega tožilstva je to obravnavalo kar nekaj odmevnih primerov, med tistimi, ki ga nimajo v najboljšem spominu, pa je zagotovo nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Še v času Kanglerjevega županovanja se je na tamkajšnjem tožilstvu zoper njega zvrstilo kar nekaj ovadb, še več jih je sledilo, ko je moral Kangler zaradi radarjev in posledičnih vstaj zapustiti mestno hišo.
Vendar Šketova ekipa doslej na sodišču v zvezi s Kanglerjem ni požela veliko uspeha. Pravnomočna je le sedemmesečna pogojna kazen za posredovanje pri zaposlitvi svoje nekdanje podžupanje, medtem ko je sedemmesečno zaporno kazen v zadevi Ježovita vrhovno sodišče razveljavilo.
