Maj 2015, številka 19 / letnik XIII.
Quis custodiet (ipsos) custodes?
Kdo bo varoval (same) varuhe?
|
|
|
|
|
|
NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
>> Komentar Brezigarjeve o zadevi Patria
"Ustavno sodišče je ugotovilo, da sodba, s katero so bili ustavni pritožniki obsojeni, ne vsebuje konkretizacije znakov kaznivega dejanja, za katero jim je bila izrečena sodba. Zato so sodbe razveljavljene in zadeva je v fazi vloženega obtožnega predloga, ki ga mora sodišče pred obravnavo preizkusiti in skladno z ugotovitvami ustavne odločbe zavreči, če ga pred tem ne umakne že državni tožilec. Državni tožilec in - šele, če ne bo tega storil on - sodišče sta namreč dolžna upoštevati razloge odločb Ustavnega sodišča v tej zadevi, saj so odločbe Ustavnega sodišča obvezne tretji odstavek 1. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS). Na to je v ločenem pritrdilnem mnenju posebej opozoril sodnik dr. Mitja Deisinger." VEČ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
|
|
|
|
|
|
>> Slovenija iz Bruslja dobila štiri priporočila
Slovenija je iz Bruslja dobila štiri priporočila z več konkretnimi predlogi za proračunsko in reformno ukrepanje v tem in prihodnjem letu. Evropska komisija izpostavlja izzive na sedmih področjih: javne finance, zdravstvo, banke in dostop do financiranja, trg dela, plačna ureditev, pokojninski sistem ter posodobitev uprave in pravna država. Slovenija mora zagotoviti, da reforme, sprejete za izboljšanje učinkovitosti civilnega pravosodja, prispevajo k skrajšanju sodnih postopkov.
|
|
>> Davčna reforma
Vlada, ki po imenovanju dveh novih ministric spet deluje v polni postavi, ima danes na dnevnem redu tudi predlog davčne reforme, katere namen je ob nespremenjenih davčnih stopnjah pobrati več javnih dajatev. Uveljavljena naj bi bila v letu 2016, ko naj bi prvič odmerili tudi davek na nepremičnine.
|
>> Davčne blagajne
Uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji predvideva predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki ga je vlada prejšnji teden že poslala v potrditev v DZ. Po predlogu bodo morali zavezanci pri prejemu plačila za prodano blago oz. opravljeno storitev v gotovini izdani račun predhodno prek internetne povezave potrditi na FURS. Sistem davčnih blagajn, ki bo po predlogu zaživel z 2. januarjem 2016, sindikati v celoti pozdravljajo, delodajalci si pa niso enotni.
|
>> DUTB je pravna oseba javnega prava
Informacijski pooblaščenec vztraja, da je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pravna oseba javnega prava in da mora njeno delovanje ostati transparentno. Informacijski pooblaščenec je s strani ministrstva za finance namreč prejel zaprosilo za mnenje glede predloga novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. "Predlogu nasprotuje v delu, kjer ta navaja, da je DUTB pravna oseba zasebnega prava," so sporočili iz institucije.
|
>> Zadeva Škrlec
Ministrstvo za pravosodje je v odzivu na torkove izjave vodstva vrhovnega državnega tožilstva v zvezi z očitki pri imenovanju Boštjana Škrleca ocenilo, da "se retorika v zvezi s to zadevo giblje že na meji sprejemljivega in dostojnega". Tudi zato so "pričakovanja do hitre in utemeljene odločitve Državnotožilskega sveta toliko večja", so zapisali. Na očitke o političnih zlorabah KPK za Fišerjevo diskreditacijo se je v izjavi za medije odzval predsednik KPK Boris Štefanec. "Z jasno gotovostjo v imenu vseh treh članov senata zagotavljam, da je KPK zavezan izključno ustavi in zakonom, ne pa kakršni koli politični opciji," je dejal. Štefanec se strinja, da ima vsak, ki je tako ali drugače nezadovoljen z odločitvami KPK, pravico, da izrazi nezadovoljstvo, vendar pa sam ne pristaja na tak način govorjenja.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
|
|
|
|
|
|
>> Alternativni investicijski skladi
Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), ki bo začel veljati 23. maja, ureja alternativne zasebne investicijske sklade, ki do sedaj niso bili regulirani in so bolj tvegani od klasičnih, zato so namenjeni profesionalnim vlagateljem. V ta sektor denimo sodijo hedge skladi, skladi tveganega kapitala, nepremičninski skladi ter skladi zagonskega in razvojnega kapitala. Vzajemni skladi, ki jih ureja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3), vlagajo predvsem v delnice in obveznice, medtem ko alternativnim investicijskim skladom zakon omogoča širši nabor naložbenih politik, zaradi česar lahko sredstva nalagajo tudi v druge vrste naložb. Z zakonom se določa tudi nove kategorije upravljavcev investicijskih skladov, in sicer se poleg družb za upravljanje uvajajo tri nove kategorije upravljavcev. Gre za upravljavce alternativnega investicijskega sklada z dovoljenjem nadzornega organa za upravljanje teh skladov, regulirane upravljavce alternativnih investicijskih skladov brez dovoljenja, ki s svojo dejavnostjo le seznanijo nadzorni odbor, tretja kategorija pa so upravljavci specialnega investicijskega sklada.
|
>> Javni uslužbenci v skladih s tvegano naložbeno politiko
23. maja bodo začele veljati spremembe > Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (ZKDPZJU), ki urejajo možnost, da se zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence preoblikuje v podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla. Ta sprememba tudi javnim uslužbencem omogoča, da se glede na starost vključujejo v sklade z bolj tvegano naložbeno politiko, s približevanjem upokojitvi oziroma črpanju sredstev pa prehajajo v bolj konzervativne naložbene politike.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
EVROPSKA UNIJA
|
|
|
|
|
|
>> Reforma sodnega sistema
Sodišče EU je pripravilo reformo evropskega sodnega sistema, ki je trenutno v obravnavi v evropskem parlamentu, z njo pa naj bi se trajno okrepila učinkovitost sodstva v interesu evropskih državljanov. Zaradi stalnega naraščanja zadev pred splošnim sodiščem, ki kaže na znake strukturne narave, je v predlogu zapisano povečanje števila sodnikov v treh fazah (do 2019). Zaradi tega strukturnega in naraščajočega neravnovesja, se zapletene zadeve, kot so gospodarske, pred Splošnim sodiščem še posebej dolgo obravnavajo, pri čemer obstaja še dodatna nevarnost, da pride do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku iz 47. člena Listine o temeljnih pravicah. V takih primerih, bi bila EU lahko obsojena na odškodnino. V enem letu je bilo pri Splošnem sodišču vloženih že pet odškodninskih tožb, v okviru katerih skupni znesek zahtevane odškodnine znaša 26,8 milijona evrov.
|
>> Zvišanje standardov za pravno pomoč
Kdor je osumljen ali obtožen, da je storil kaznivo dejanje, ali je naveden v Evropskem pripornem nalogu, vendar si ne more vzeti odvetnika, bi moral imeti dostop do financiranja s strani EU za začasno in običajno pravno pomoč. To je določeno v predlogu direktive o pravici do poštenega sojenja. Običajna pravna pomoč je v predlogu razširjena še na osumljence in obtožene, saj mora biti pravna pomoč dostopna na vseh ravneh postopka.
|
|
>> Jasnost in transparentnost zavarovalnih pogodb
Zavarovalna pogodba mora transparentno, v preprostem in razumljivem jeziku opredeliti delovanje zavarovalne ureditve, tako da lahko potrošnik oceni ekonomske posledice, ki lahko izhajajo iz take pogodbe. Če je zavarovalna pogodba povezana s kreditno pogodbo, ki je bila sklenjena ob istem času, ima lahko to vpliv pri preverjanju zahtev transparentnosti pogodbenih določil, saj se smatra, da potrošnik ni enako pazljiv glede obsega kritih tveganj. V zadevi C-96/14 so sodniki uporabili direktivo 93/13.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS KOLUMNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Še o Patrii – s pravnega argumentacijskega vidika |
|
|
dr. Marko Novak |
|
|
|
Ne morem si kaj, da ne bi zapisal vsaj še tele kolumne o »primeru vseh primerov« v naši politiki in pravu zadnjih letih. Beseda 'patria' je tudi zavoljo tega primera pri nas postala še dodatno večpomenski pojem: najprej je to ime vrste osemkolesnega oklepnega vozila, zavoljo katerega se je celotna zgodba tudi začela, nato je to postalo ime tega razvpitega pravnega primera in navsezadnje je v latinskem izvirniku to seveda izraz tudi za 'domovino'. In zdaj ta prvi pomen prek drugega »tepe« tretjega oziroma vsaj njegovo pravno dimenzijo.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS-INFO ČISTOPISI
|
|
|
|
|
|
>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZKP?
Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je od leta 1994 doživel kar 33 vplivov in vse te spremembe, dopolnitve, popravki, razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZKP. V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 34 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kot se je spreminjalo od prve objave, prav tako pa tudi predhodnik tega zakona. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov - npr. 89. člen ZKP, ki ureja vrnitev v prejšnje stanje. ZKP je vsebinsko povezan tudi z več kot 1.000 strokovnimi članki, več kot 8.000 judikati slovenskih sodišč ( ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 453 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dostopne tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
|
|
|
|
|
>> Priporočite Tednik IUS-INFO!
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.
|
|
|
© 1989-2015 IUS SOFTWARE d.o.o. Vse pravice pridržane
Sporočilo ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah na podlagi: vaše prijave na spletnih straneh
www.findinfo.si ali www.iusinfo.si, vaše javne objave na spletu ali PIRS-u, v bazi GZS, izpolnjenega anketnega lista
na prireditvah, sejmih, seminarjih in drugih podobnih dogodkih v organizaciji ali s sodelovanjem podjetja IUS SOFTWARE d.o.o. ali pa
smo vam ga poslali v informacijo kot odgovor na vašo e-pošto. V kolikor tovrstnih sporočil ne želite prejemati, se lahko
odjavite s seznama prejemnikov.
|
|