Fišer je že podal odgovor na poročilo, ki ga je na zahtevo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča pripravila predsednica Državnotožilskega sveta Alenka Mežan. Slednjega je minister zahteval, ko je KPK v svojem poročilu ugotovil, da sta Fišer in takratni pravosodni minister Aleš Zalar pri imenovanju Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva februarja 2012 ravnala koruptivno.
Kot je povedal Fišer, je v odgovoru na poročilo Mežnarjeve podrobno opozoril na vse elemente, ki jih je treba upoštevati pri odločanju. Pri tem je izrazil upanje, da bo Državnotožilski svet, ki bo o očitkih predvidoma razpravljal 18. maja, kljub političnim pritiskom, ki jim je po njegovem mnenju izpostavljen, opravil poglobljeno razpravo in razmislek.
Ostro je kritiziral tudi delo KPK ter postopke, ki jih ta vodi. Prepričan je, da KPK deluje po "nenormalnem in nelegitimnem sistemu odločanja". Ravno v tem pa vidi "dolgo roko politike", saj da ta načrtno ne naredi ničesar, da bi se takšen postopek dela KPK spremenil, KPK pa izrablja za diskreditacije.
Glede samega imenovanja je Fišer sicer ponovil že znana stališča. Prepričan je, da je pri imenovanju Škrleca ravnal zakonito in v želji, da bi vrhovno tožilstvo čim prej dobilo generalnega direktorja.
Poudaril je, da je predlog podal na podlagi tedanjega razumevanja in razlage zakona o državnem tožilstvu, ob tem pa opozoril, da je bil zakon v tem delu nov in prakse za imenovanje generalnega direktorja tožilstva še ni bilo. "Znašel sem se v položaju, ki ga zakon ni urejal in v najboljši veri sem skušal najti rešitev," je dejal.
Skupaj s Škrlecem sta zanikala, da bi pri imenovanju prišlo do mešanja dveh, sicer samostojnih postopkov, in sicer postopka imenovanja z javnim natečajem in postopka o dodelitvi, kar Fišerju očita KPK.
Na vprašanje, ali bo odstopil, če bo Državnotožilski svet ugotovil, da je naredil napako, pa je odgovoril, da trenutno potrebe po svojem odstopu ne vidi.
Potrdil je, da je zoper poročilo KPK na upravno sodišče vložil tožbo. V njej KPK očita, da mu ni dal možnosti, da se izreče o zaključnih ugotovitvah, da mu ni omogočil, da sodeluje v postopku, prav tako pa naj ne bi imel možnosti predlagati dokazov v svoj prid.
Odzval se je tudi na očitke, povezane z njegovim aprilskim referatom na dnevih prava v Kranjski Gori. Za nastop naj bi prejel honorar, kljub temu pa za svojo odsotnost na tožilstvu ni vzel dopusta.
Kot je dejal, je na dogodku govoril na temo zakaj tožilci ne preganjajo sovražnega govora, pri tem pa je nastopil v vlogi generalnega državnega tožilca, torej v okviru svoje službe. Plačilo je res prejel, vendar ne za referat ali udeležbo, je dejal.
Na očitke o političnih zlorabah KPK za Fišerjevo diskreditacijo se je v izjavi za medije odzval predsednik KPK Boris Štefanec. "Z jasno gotovostjo v imenu vseh treh članov senata zagotavljam, da je KPK zavezan izključno ustavi in zakonom, ne pa kakršni koli politični opciji," je dejal.
Štefanec se strinja, da ima vsak, ki je tako ali drugače nezadovoljen z odločitvami KPK, pravico, da izrazi nezadovoljstvo, vendar pa sam ne pristaja na tak način govorjenja.
Odzval se je tudi na trditve, da KPK deluje po "nenormalnem in nelegitimnem sistemu odločanja". "To enostavno ne drži. Naš postopek je napisan v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije," je dejal.
Štefanec se strinja, da bi bila "lahko morda nekatera določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije drugačna". Zato po njegovih besedah tudi poglobljeno sodelujejo pri pripravah na spremembo omenjenega zakona, ki jih pripravlja ministrstvo za javno upravo. "A dokler je zakon takšen, kakršen je, smo ga dolžni spoštovati. Enako pričakujemo od drugih," je dejal.
Na vprašanje, ali je KPK začel postopek zoper Fišerja zaradi njegovega referata v Kranjski Gori, pa je dejal, da postopka še niso začeli, razmišljajo pa, da bi ga.
Na Fišerjev nastop se je v izjavi za medije odzval tudi poslanec SDS Vinko Gorenak, ki je do zdaj Fišerja že večkrat pozval k odstopu. Izjave generalnega državnega tožilca je označil laž, sprenevedanje in zavajanje.
Za dvojno debelo laž je Gorenak ocenil izjavo, da v postopku imenovanja nihče ni pridobil koristi in da se nihče drug ni prijavil za to mesto. Spomnil je, da sta bila za imenovanje dva postopka. V prvem je bilo več kandidatov, vendar je bil ta postopek februarja 2012 zaključen brez izbire kandidata.
Na drugi postopek pa se po njegovih besedah nihče drug ni prijavil, ker je "tam že sedel Škrlec" oz. je bilo mesto zanj rezervirano.
Za laž je označil tudi Fišerjeve trditve, da pri imenovanju ni prišlo do kombiniranja dveh zakonov. Da je prišlo do tega, po Gorenakovih besedah kažejo ugotovitve upravnega sodišča, ministrstva za pravosodje in inšpektorata za javni sektor.
