Evropska komisija izpostavlja izzive na sedmih področjih: javne finance, zdravstvo, banke in dostop do financiranja, trg dela, plačna ureditev, pokojninski sistem ter posodobitev uprave in pravna država.
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, je poudaril, da je Slovenija v minulih letih dosegla viden napredek za preobrat v gospodarstvu in pri soočanju s finančnimi težavami, a da še vedno obstajajo pomembni izzivi, ki jih bo treba premostiti za zagotovitev trdnega in trajnega okrevanja.
Komisija po njegovih besedah Sloveniji priporoča pogumne reforme za zmanjšanje dolga javnega sektorja, zmanjšanje korporativnega dolga in izboljšanje korporativnega upravljanja, tudi v podjetjih v državni lasti. Poziva jo tudi k ciljnemu ukrepanju na trgu dela, v bančnem sektorju, korporativnem upravljanju in za izboljšanje učinkovitosti civilnega pravosodnega sistema.
V prvem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj zagotovi trajno odpravo presežnega primanjkljaja v tem letu in doseže fiskalno prilagoditev v višini 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda za dosego srednjeročnega cilja v letu 2016, piše v dokumentih, ki jih je danes objavila komisija.
Prav tako jo poziva, naj sprejme zakon o fiskalnem pravilu in spremembe zakona o javnih financah. Komisija Sloveniji priporoča tudi, naj nadaljuje dolgoročno reformo pokojninskega sistema ter do konca leta 2015 sprejme reformo sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.
V drugem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami pregleda mehanizem za določanje minimalne plače, zlasti vlogo nadomestil, in sicer z vidika njegovega vpliva na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.
V sklopu drugega priporočila komisija poziva tudi k povečanju zaposljivosti nizkokvalificiranih in starejših delavcev ter k sprejetju ukrepov za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti in zagotovitvi ustrezne spodbude za podaljšanje delovne dobe.
Tretje priporočilo Sloveniji iz Bruslja je, naj zmanjša obseg slabih posojil v bankah z uvedbo natančno opredeljenih ciljev, izboljša zmogljivosti za spremljanje kreditnega tveganja v bankah, nadaljuje prestrukturiranje podjetij in ohrani trdno korporativno upravljanje v Družbi za upravljanje terjatev bank.
Poleg tega komisija v tretjem priporočilu Slovenijo poziva, naj sprejme ukrepe za izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja ter mikro podjetja. Poziva jo tudi k sprejetju strategije upravljanja državnih naložb z jasno klasifikacijo naložb, izvedbi letnega načrta upravljanja naložb in uporabi merila uspešnosti.
Četrto priporočilo pa se glasi, naj Slovenija zagotovi, da reforme, sprejete za izboljšanje učinkovitosti civilnega pravosodja, prispevajo k skrajšanju sodnih postopkov.
Dombrovskis izpostavlja, da je treba okrepiti lastništvo posameznih držav nad temi priporočili in s tem tudi njihovo izvajanje, saj pregled uresničevanja lanskih priporočil kaže, da to ni zadovoljivo.
Komisija uspešnost izvajanja priporočil oceni z izrazi omejen napredek, nekaj napredka, bistven napredek in popolna izvedba. Pregled izvajanja priporočil za lansko leto kaže, da je le pri 55 odstotkih priporočil "nekaj napredka".
Da bi izboljšala uresničevanje priporočil, komisija krepi stike s članicami. V sklopu teh prizadevanj bo Dombrovskis 5. junija obiskal tudi Slovenijo, kjer bo o teh priporočilih razpravljal z vlado, socialnimi partnerji in parlamentarci.
V Sloveniji se zdi, da priporočila Evropske komisije niso nikogar presenetila. Finančni minister Dušan Mramor je "izjemno zadovoljen" z njimi. Kot je povedal ob robu Finančne konference v Portorožu, so priporočila zelo smiselna in gre za področja, ki bi jih morali nasloviti, tudi če priporočil ne bi dobili.
Tudi za gospodarstvo so priporočila Bruslja za proračunsko in reformno ukrepanje pričakovana. "Priporočila so pričakovana, s pripombami v zaključku - za članice, verjetno tudi za Slovenijo, da pregled uresničevanja lanskih priporočil kaže, da se niso izvajala zadovoljivo," je povedala Alenka Avberšek iz GZS.
GZS med drugim soglaša s priporočili glede sanacije bank in prestrukturiranja podjetij, strinjajo se s pozivom k zagotavljanju boljšega dostopa majhnih in srednje velikih podjetij do financiranja. Niso pa zaznali posebnih priporočil za temeljitejše spremembe v učinkovitosti državne uprave.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) dodajajo, da "že vrsto let opozarjamo, da je treba ta področja sistemsko urediti". Pozvali so k reformi izobraževalnega sistema in uvedbi sistema vajeništva, pri vprašanju minimalne plače pa bi na višje plače pristali, če bi vlada razbremenila stroške dela. Želijo si prožen trg dela in nižjo obdavčitev ter boljše financiranje predvsem malih in srednjih podjetij.
Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se z določenimi priporočili Evropske komisije strinjajo. Tako na primer prikimavajo, da je potrebna reforma sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. So pa proti pokojninski reformi, je dejala izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje. "Že sedanja reforma je zelo poslabšala položaj bodočih upokojencev," je poudarila.
V ZSSS tudi predlagajo, da se vzpostavi demografski sklad, ki naj se financira 10 odstotkov iz naslova kupnin od privatizacije, hkrati pa naj se v sklad nameni del novega nepremičninskega davka, je še dejala Pojetova.
Iz političnih vrst se je na objavljena priporočila odzvala koalicijska SD. Stranko je pozitivno presenetila "osvežitev" priporočil glede minimalne plače, kar vidijo kot dobro popotnico za razpravo o redefiniciji minimalne plače. Tako pričakujejo, da se "v čim krajšem času doseže prepotreben dogovor o redefiniciji minimalne plače na način, da bodo iz te izvzeti določeni dodatki".
