Uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji predvideva osnutek zakona o davčnem potrjevanju računov, ki ga je vlada prejšnji teden že poslala v potrditev v DZ. Po predlogu bodo morali zavezanci pri prejemu plačila za prodano blago oz. opravljeno storitev v gotovini izdani račun predhodno prek internetne povezave potrditi na Finančni upravi RS. Sistem bo po predlogu zaživel z 2. januarjem 2016.
Predlog zakona je socialnim partnerjem predstavila Mateja Vraničar s finančnega ministrstva, ki je zanikala, da bi vlada s predlogom za uvedbo davčnih blagajn kršila socialni sporazum, kot ji očitajo nekateri.
"Temu ni tako," je zatrdila Vraničarjeva. Socialni sporazum res govori o tem, da se stopnje javnih dajatev ne bodo povišale, niti se ne bodo uvajale nove dajatve, vendar pa tudi določa, da bo vlada sprejela dodatne ukrepe za boj proti sivi ekonomiji ter proti delu in zaposlovanju na črno, hkrati pa povečala učinkovitost pobiranja dajatev. "Vsem tem ciljem je namenjen sistem potrjevanja računov," je zagotovila.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh meni drugače. "V socialnem sporazumu je zapisano, da se gospodarstva ne bo dodatno obremenjevalo, vendar pa ga davčne blagajne dodatno obremenjujejo, predvsem majhne zavezance, ki poslujejo z gotovino," je bil kritičen.
Država ne zaupa slovenskemu podjetništvu in želi izvajati dodaten nadzor nad obrtniki in podjetniki, je opozoril Meh, ki se boji, da bo vlada pristala na zahteve nekaterih velikih zavezancev za izvzetje iz sistema davčnih blagajn, denimo Pošte Slovenije. Obvezne morajo biti za vse, brez izjeme, je dejal.
Opozoril je še, da davčne blagajne ne bodo zajele tistih, ki delujejo na sivem oz. črnem trgu. Ti ne izdajajo računov in jih davčne blagajne ne bodo nadzorovale, je dejal.
V OZS so po Mehovih besedah razočarani, da na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) davčne blagajne podpirajo. Kot je dejala Alenka Avberšek iz GZS, jih namreč vidijo kot eno od orodij za boj proti sivi ekonomiji in delu na črno, pa tudi za zagotovitev bolj konkurenčnega poslovnega okolja in pravno državo.
"Na GZS menimo, da je čim več sive in črne ekonomije treba spraviti v javnofinančne blagajne," je dejala Avberškova, ki je zadovoljna, da bodo davčne blagajne obvezne za vse brez izjem, od največjih do najmanjših družb.
Sindikati predlog za uvedbo davčnih blagajn v celoti pozdravljajo. Andrej Zorko iz ZSSS je tako kot Avberškova dejal, da jih vidijo kot enega od ukrepov v luči boja proti zmanjševanju deleža sive ekonomije. Prav tako si od njih obetajo zmanjšanje nelojalne konkurence.
Niso le šušmarji tisti, ki goljufajo državo. To so tudi tisti, ki opravljajo dejavnost, a ne izdajajo računov, je Zorko odgovoril Mehu, ki je sicer prepričan, da še sedanji način t.i. virtualnih davčnih blagajn omogoča zadosten nadzor nad poslovanjem zavezancev.
Medtem ko je Drago Delalut iz Združenja delodajalcev pri OZS izračunal, da bodo imeli podjetniki z uvedbo davčnih blagajn za najmanj 1500 evrov stroškov, pa sindikati menijo drugače. "Morebitne dodatne obremenitve ne bodo tolikšne, da bi bil zaradi tega ogrožen obstoj malih delodajalcev," je ocenil Zorko. Ob tem je opozoril na kulturo nepoštenih poslovnih praks v Sloveniji. "Če bi vsi delodajalci plačevali davke in prispevke, potem te točke danes sploh ne bi imeli na dnevnem redu," je dejal.
Na finančnem ministrstvu sicer pripravljajo še vrsto drugih ukrepov na davčnem področju. Njihov namen je ob nespremenjenih davčnih stopnjah pobrati več davkov, cilj pa ostaja uveljavitev v letu 2016, ko naj bi prvič odmerili tudi davek na nepremičnine. "Verjamem, da lahko najdemo rešitve, ki bodo pripomogle predvsem k zmanjšanju obremenitve dela," je danes dejala Vraničarjeva.
