Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, vendar sta ti državi članici v skladu s 4. členom pogodbe EU zavezani, da si lojalno prizadevata za vzpostavitev dokončne pravne rešitve tega spora v skladu z mednarodnim pravom, je poudaril 15-članski veliki senat Sodišča EU v v odločitvi, ki jo je danes v Luxembourgu prebral predsednik sodišča Koen Lenaerts.
Sodišče je utemeljilo, da so slovenski očitki Hrvaški glede kršitev prava EU zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji podrejeni oziroma "akcesorni v razmerju do domnevne kršitve obveznosti" iz arbitražnega sporazuma s strani Hrvaške.
"Sodišče je ugotovilo, da kršitve prava Unije, ki jih zatrjuje Slovenija, bodisi izhajajo iz tega, da naj bi Hrvaška kršila obveznosti, ki izhajajo iz arbitražnega sporazuma in arbitražne razsodbe, izdane na podlagi tega sporazuma, bodisi temeljijo na premisi, da je bila meja na kopnem in na morju med tema državama članicama določena s to razsodbo," so zapisali v sporočilu za javnost.
Vendarle je sodišče opozorilo tudi "na okoliščino, da morata v skladu z arbitražnim sporazumom pogodbenici tega sporazuma storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe".
Ker imajo države same v skladu z mednarodnim pravom pristojnost glede geografske razmejitve njihovih meja, pa je sodišče vendarle ugotovilo, "da ni pristojno, da bi v okviru obravnavane tožbe preučilo vprašanje obsega in meja ozemelj Hrvaške in Slovenije ter pri tem neposredno uporabilo mejo, določeno z arbitražno razsodbo, da bi preverilo resničnost zadevnih kršitev prava EU".
"Sodišče je, potem ko je navedlo, da je lahko predmet tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene na podlagi člena 259 pogodbe o delovanju EU, le nespoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz prava EU, razsodilo, da torej ni pristojno, da bi se v okviru obravnavane tožbe izreklo o zatrjevani kršitvi obveznosti iz arbitražnega sporazuma in arbitražne razsodbe, iz katere izhajajo očitki Slovenije v zvezi z domnevnimi kršitvami prava EU," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Sodišče je tudi pojasnilo, da to, da se je sicer razglasilo za nepristojno odločati v tem primeru, "ne vpliva na nobeno od obveznosti, ki za vsako od teh dveh držav članic tako v okviru njunih vzajemnih razmerij kot tudi razmerij do EU in drugih držav članic izhajajo iz člena 4(3) pogodbe o delovanju EU za lojalno prizadevanje, da se vzpostavi dokončna pravna rešitev v skladu z mednarodnim pravom, z namenom zagotovitve učinkovite in neovirane uporabe prava EU na zadevnih območjih".
"Za to lahko uporabita katero koli sredstvo za rešitev njunega spora, vključno z morebitno predložitvijo tega spora Sodišču EU v skladu s posebnim sporazumom na podlagi člena 273 pogodbe o delovanju EU," je predlagalo sodišče.
Uporabo tega člena, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno, je že aprila 2018 javno predlagal predsednik sodišča Koen Lenaerts. Da bi bil 273. člen edina možna pravna podlaga za presojanje sodišča v tem sporu, je pozneje v svoji argumentaciji izpostavljala tudi Hrvaška.
Slovenija je Hrvaški v tožbi očitala kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.
Da se Sodišče EU razglasi za nepristojno odločati v tem primeru, mu je 11. decembra lani predlagal tudi generalni pravobranilec Priit Pikamäe. Postopek pred Sodiščem EU je zdaj končan. Pritožbe na odločitev velikega senata sodišča, v katerem sta bila tudi Slovenec Marko Ilešič in Hrvat Siniša Rodin, ni možna.
Kljub odločitvi sodišča, da ni pristojno, pa je slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, izrazil zadovoljstvo, da je sodišče izrecno pritrdilo, da je arbitražna odločba zavezujoča in veljavna in jo morata obe državi izpolniti. S tem je Slovenija po njegovih besedah dosegli pomemben cilj. "To je še en dokaz, da je imela Slovenija ves čas prav, da mora tudi Hrvaška izvršiti arbitražno odločbo," je dejal na novinarski konferenci.
Tudi predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru diplomatskemu zboru na Brdu pri Kranju poudaril, da odločitev Sodišča EU ničesar ne spreminja. Še več, sodišče Slovenijo in Hrvaško poziva, da implementirata razsodbo arbitražno razsodbo, je izpostavil. Dodal je, da Zagreb glede tega še ni pripravljen spoštovati sprejetih obveznosti, vendar je prepričan, da se bo to prej ali slej zgodilo.
Cerar je sicer izrazil obžalovanje, da se je sodišče razglasilo za nepristojno in ni zbralo dovolj poguma, da bi odločilo o tem pomembnem vprašanju, ki zadeva evropsko pravno ureditev. Ocenil je sicer, da bi sodniki gotovo odločili, da Hrvaška krši evropski pravni red, če bi šli v vsebinsko odločanje.
Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednica Kolinda Grabar-Kitarović sta sicer Slovenijo pozvala k dvostranskim pogajanjem za obojestransko sprejemljivo rešitev spora o meji. Odločitev Sodišča EU pa je hrvaški premier označil za "zmago hrvaških argumentov".
Cerar se s tem nikakor ni strinjal in je poudaril, da ne gre za nobeno pravno zmage Hrvaške. "Vsak teden jo bomo spomnili, da mora spoštovati arbitražno razsodbo," je odgovoril. "Nobena akrobacija hrvaške strani tega dejstva, ki je zapisano v izjavi (sodišča), ne more spremeniti in te zadeve so končno zapisane črno na belem," je poudaril Cerar. Prepričan je, da bo tudi prihodnja vlada iskala politične poti, da bo hrvaški strani sporočila, da je končno nastopil čas za spoštovanje arbitražne odločbe.
Predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc (odziv Vrevca: Sodišče EU potrdilo, da Slovenija pri izvajanju arbitražne razsodbe vse dela prav), ki je skupaj z agentko Majo Menard (odziv agentke Menadrove: Današnja odločitev Sodišča EU je nevaren presedan) spremljal izrek sodbe v Luxembourgu, je posredno zavrnil tudi možnost, da bi državi spor sodišču predlagali v skladu z 273. členom pogodbe o delovanju EU, torej sporazumno.
Slovenija po njegovih besedah nima razloga, da gre preverjati, ali ta arbitražna razsodba res velja, saj zanjo velja. Spomnil je, da je Slovenija razsodbo tudi uzakonila in ima vse štiri meje urejene po mednarodnem pravu. So pa "države v EU", ki imajo še vedno ne samo eno mejo urejeno samo na osnovi tega zakona, je dodal in namignil, da Hrvaška v bistvu nima urejene meje z nobeno od svojih sosed.
Naslednji korak je po Vrevčevih besedah lahko le to, da se obe državi usedeta skupaj in poskušata popraviti arbitražno mejo, ki je na mnogih odsekih za lokalno prebivalstvo neživljenjska in bi jo bilo smiselno popraviti.
V slovenskih strankah je odločitev sodišča EU naletela na pretežno kritične odzive, vendar pa tudi s pozivi k nadaljevanju prizadevanj za uveljavitev arbitražne odločbe. Le prvak SNS Zmago Jelinčič je pozval k temu, da bi morala Slovenija odstopiti od spoštovanja arbitražne odločbe, tako kot Hrvaška.
Predsednik SDS Janez Janša pa je tvitnil, da odločitev pomeni, da je leva vlada po nepotrebnem zapravila veliko davkoplačevalskega denarja. Pripisal je še ključnika arbitraža in "plačajte sami".
V skladu z utečeno prakso je Sodišče EU namreč Sloveniji naložilo tudi plačilo stroškov. A posebnih stroškov sodišča ni, Hrvaška pa bo svoje stroške morala še sporočiti. Dosedanji stroški na slovenski strani v tem postopku pa naj bi po še nepopolnih informacijah znašali do 400.000 evrov, je pojasnil minister Cerar.
Drugi odzivi:
> Komentar prof. dr. Marka Pavlihe
> Odziv nekdanje generalne pravobranilke na Sodišču EU Verice Trstenjak
> Ocena profesorice prava EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janje Hojnik
> Odziv profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije Mateja Avblja
> Na Hrvaškem prevladuje stališče o potrebi po dvostranski rešitvi spora
> Odziv nemškega analitika Thomasa Bickla
Luxembourg, Ljubljana, Zagreb, 31. januarja (STA)
