Odločitev sodišča je bila pričakovana. Kot dobri sosedje, ki bodo vedno živeli drug ob drugem, moramo rešitev iskati naprej, je na Twitterju zapisala Kosorjeva, ki je v imenu hrvaške vlade podpisala arbitražni sporazum s Slovenijo leta 2009.
Predsednik hrvaškega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in nekdanji hrvaški zunanji minister Miro Kovač (HDZ) je danes pred novinarji v saboru ocenil, da je treba doseči vsaj sporazum o upravljanju Piranskega zaliva v prid državljanov. Tako kot med mandatom šefa hrvaške diplomacije je tudi danes kot dober primer dobrososedskega reševanja spora o meji omenil vprašanje dela meje med Nemčijo in Nizozemsko.
Tudi poslanka hrvaške opozicijske stranke Državljansko-liberalna zveza (Glas) in nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes novinarjem v saboru dejala, da bi bilo spor možno rešiti, če bi dejstvom iz arbitražne razsodbe dodali sporazum o regulaciji ribarjenja v Piranskem zalivu ter sklenili spor v zadovoljstvo obeh strani.
Kot je dodala, je umik Hrvaške iz arbitražnega postopka vplival tudi na končni izid arbitraže, "ki ni idealen, a je sprejemljiv za obe strani". Tako kot hrvaški državni vrh tudi Pusićeva meni, da je napočil čas, da Hrvaška in Slovenija kot odgovorni in normalni sosednji državi končno rešita spor.
Bivši namestnik Pusićeve na zunanjem ministrstvu in poslanec SDP Joško Klisović je spomnil, da arbitražna sodba kot pravni akt za Hrvaško ne velja po soglasni odločitvi vseh političnih strank v hrvaškem saboru o izstopu države iz arbitražnega sporazuma leta 2015.
Pojasnil je, da v SDP vidijo dva načina za rešitev spora. Eden je, da bi obdržali obstoječe stanje meja in vse zadeve, ki se dotikajo življenja ob meji uredili s posebnimi sporazumi, upoštevajoč tudi pravni red EU. Drugi pa bi bil, da bi vsebina arbitražne sodbe postala temelj za začetek pogovorov med državama, ki bi pripeljali do dogovora in njegove ratifikacije v obeh parlamentih.
