Sodišče EU potrdilo, da Slovenija pri izvajanju arbitražne razsodbe vse dela prav

Vrevc je najprej pojasnil širši okvir razmer, ki so pripeljale na sodišče EU. Slovenija je takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe, ko je zaznala prve težave pri uveljavljanju pravnega reda na svojem državnem območju, na te težave opozorila, in sicer najprej Evropsko komisijo.

V strokovnih krogih komisije je bil problem zaznan in povsem jasno ugotovljeno, da očitno problem s hrvaškim nespoštovanjem obstaja, a ker je politična raven komisije ocenila, da očitno problem ni tak, da bi zahteval njeno angažiranje, je Slovenija to mnenje preverila tudi na sodišču, je spomnil Vrevc.

"Sodišče je odločilo, da resnega problema ne vidi. Slovenija v današnji ugotovitvi vidi zgolj potrditev, da je izvajanje prava, kot ga razume in izvaja Slovenija, v redu in bo z njim tudi nadaljevala," je poudaril predstavnik MZZ.

Ob tem je izpostavil zadovoljstvo ob pozivu sodišča sosednji Hrvaški, ki da se postavlja ob bok stalnim slovenskim pozivom k dialogu o načinu implementacije rešitve, kot je določena v arbitražni razsodbi. "Sedaj računamo, da bo v doglednem času tudi na Hrvaškem dozorelo spoznanje, da je ta dialog na tej osnovi potreben in Slovenija bo nanj pripravljena," je poudaril.

Na vprašanje, ali odločitev, da sodišče ni pristojno, temelji na političnih razlogih, je Vrevc odgovoril, da lahko strokovno-uradniška raven samo ugiba, da so razlogi morda res politični.

Sodišče je med drugim v sodbi kot možnost za rešitev mejnega spora izpostavilo 273. člen pogodbe o delovanju EU, po katerem članici spor sodišču predložita sporazumno. Predsednik sodišča Koen Lenaerts je ta člen ponudil že aprila 2018, nato pa ga je v svoji argumentaciji izpostavljala Hrvaška.

Vrevc je to komentiral z besedami, da sicer strokovno težko poda komentar, a da po človeški plati predsednika sodišča razume, saj on vidi priložnost, da bo s tem dobil primer, ki ga še ni imel. "Verjamem, da je vsakemu pravniku, sodniku tak izziv zanimiv in bi ga bil vesel," je dejal in dodal, da si bo pa "moral poiskati druge kandidate za ta poskus".

Na vprašanje, ali torej Slovenija ni zainteresirana za ukrepanje na podlagi 273. člena, je Vrevc odgovoril z opozorilom, da se lahko vsak sodni postopek razume tudi kot negotovost stranke, ki gre svoje stališče preveriti še na naslednje sodišče.

Slovenija po njegovih besedah nima razloga, da gre preverjati, ali ta arbitražna razsodba res velja, saj zanjo velja. Spomnil je, da je Slovenija tudi uzakonila razsodbo in ima vse štiri meje urejene po mednarodnem pravu, pred tem pa je imela četrto mejo urejeno samo s smiselno interpretacijo zakona o ustanovitvi in območjih občin. So pa "države v EU", ki imajo še vedno ne samo eno mejo urejeno samo na osnovi tega zakona, je še dodal in namignil, da Hrvaška v bistvu nima urejene meje z nobeno od svojih sosed.

Ob tem je Vrevc opozoril tudi na "fatalno sporočilo" te sodbe za regijo Zahodnega Balkana, kjer je še veliko bolečih odprtih vprašanj. "Sporočilo, da je dovolj obljuba, ne pa tudi izvršitev obljube, se nam zdi fatalno in ne prispeva k stabilizaciji tega območja, ki po naši oceni še ni trajno pomirjeno z odprtimi ranami preteklosti in kjer stabilnost ni nepovratno zagotovljena," je poudaril.

Tako ohlapno razumevanje spoštovanja dogovorov je slaba popotnica, je dejal. Slovenija in Hrvaška sta se namreč z arbitražnim sporazumom dogovorili tudi, da Slovenija omogoči vstop Hrvaške v EU.

Naslednji korak je po Vrevčevih besedah lahko le to, da se obe državi usedeta skupaj, določita format in tehniko pogovorov ter dorečeta probleme, ki so še odprti. Arbitražna meja je na mnogih odsekih za lokalno prebivalstvo neživljenjska in bi jo bilo v splošno zadovoljstvo vsekakor smiselno popraviti, na kar je državi napotilo tudi sodišče, je pojasnil. Sicer pa se je s sodbo o nepristojnosti postopek na sodišču končal.

Sodišče EU je v skladu s utečeno prakso Sloveniji naložilo tudi plačilo stroškov. Vrevc je pojasnil, da bo glede višine stroškov treba vprašati hrvaško stran. Stroškov sodišča namreč ni, saj se sodišče financira z rednim prispevkom članic v evropsko blagajno, bo pa morala Slovenija poravnati hrvaške stroške. Dosedanji stroški na slovenski strani v tem postopku pa naj bi po še nepopolnih informacijah znašali do 400.000 evrov.