>> Posojilo kot prikrito izplačilo dobička
Sklep, s katerim se za gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo, ki je prenehala z izbrisom po skrajšanem postopku, po uradni dolžnosti uvaja davčni nadzor davka od dohodkov pravnih oseb, je bil vročen zavezancu, edinemu družbeniku izbrisane družbe kot njenemu pravnemu nasledniku. Razlog davčnega nadzora naj bi bil sum, da je družba družbeniku prikrito izplačala dobiček v obliki posojila.



Po pregledu sklepa, pozitivnih predpisov, nekaj judikatov in strokovnih člankov avtor članka dvomi o pravilnosti in zakonitosti odločitev FURS-a. Meni, da so interpretacije FURS-a o nekaterih dejanjih oziroma poslih, ki naj bi predstavljali oblike prikritega izplačila dobička, kot so npr. dana posojila, odpust dolga in podobno, neutemeljene in v nasprotju z zakonom.

Enako velja za stališče, da ta dejanja, če gre za vrednosti do 50.000 evrov, pomenijo prekršek, če presegajo to vrednost, pa kaznivo dejanje. Pravno sporna je tudi ureditev instituta prikritega izplačila dobička v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Zakon o debirokratizaciji (ZDeb)
Zakon, ki bo začel veljati 22. januarja, z namenom olajšanja dostopa do javnih storitev in ukinitve nekaterih administrativnih bremen posega v 12 zakonov, poleg tega pa razveljavlja zakone in podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več. Na njegovi podlagi se lahko v centralnem registru prebivalstva dodajo podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki. Zakon ureja možnost vročanja dokumentov na elektronski naslov, ki ga bo posameznik posredoval pristojnemu organu, ter vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto. Zakon namesto prvotno predlaganega Uradnega registra RS uvaja Register pravnih aktov lokalnih skupnosti. Določbe 16. ter 20., 21., 22. in 23. člena se začnejo uporabljati 7. julija 2022.

>> Spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Z novelo ZDDV-1M, ki bo začela veljati 22. januarja, se v slovenski pravni red implementirajo evropske direktive, ki med drugim urejajo plačevanje DDV pri čezmejnem trgovanju na daljavo oziroma e-trgovanju. Novela med drugim ureja pravico davčnih zavezancev do odbitka DDV pri nabavi motornih vozil brez izpustov CO2 za poslovno rabo ter ukinja tudi obveznost izročitve računa v papirni obliki kupcu, razen kadar kupec zahteva račun v tej obliki. >> Več

>> Znesek minimalne plače

>> Pregled vseh veljavnih protikoronskih odlokov in drugih predpisov

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 1 do 5

 

>> Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog novega zakona o varstvu osebnih podatkov, s katerim sledi evropski splošni uredbi o varstvu podatkov ter podrobneje ureja postopek uveljavljanja pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Po predlogu lahko posameznik glede obdelave osebnih podatkov pri upravljavcu v primeru zdajšnjih kot preteklih kršitev njegovih pravic s področja varstva osebnih podatkov vloži na upravno sodišče tudi samostojno tožbo, torej brez predhodne uporabe drugih pravnih sredstev. Tožena stranka je upravljavec, odločanje pa poteka s smiselno uporabo določb Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) glede postopka v povezavi s kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V tožbenem zahtevku je mogoče zahtevati tudi povrnitev škode.

>> Predlog zakona o zaščiti žvižgačev naj bi bil pomanjkljiv
Na ministrstvu za pravosodje so pripravili osnutek zakona o zaščiti prijaviteljev, ki bi celovito urejal zaščito žvižgačev. V Transparency International Slovenia ocenjujejo, da so področja uporabe zakona preveč omejena in ne ščitijo vseh žvižgačev.

>> Ukinitev okrajnih sodišč?
Na pravosodnem ministrstvu so pripravili delovni osnutek novega zakona o sodiščih, po katerem bi med drugim do leta 2024 ukinili okrajna sodišča, v Ljubljani ustanovili dve okrožni sodišči in ločeno specializirano kazensko sodišče.

>> Vlada sprejela predlog novele, ki prepoveduje obsežni fracking

>> Objava delovnega mesta glede na spol

>> Izboljšanje delovnih pogojev v EU v času slovenskega predsedovanja Svetu EU

>> Koliko zaposlenih dela od doma?

>> Kaj bo z volilno pravico okuženih, nasprotnikov PCT in volivcev v karanteni?

>> Višje sodišče Petru Gaspetiju potrdilo kazen 30 let zapora

>> Sodišče Jankovića in sinova oprostilo obtožb pri prodaji delnic Mercatorja

>> Podatki o usklajenih zneskih nadomestil so odslej objavljeni na spletni strani MJU

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

dr. Mateja Končina Peternel:
Način uveljavljanja kršitve predkupne pravice

dr. Albin Igličar:
Zakonodajna politika v primežu kriznih razmer

Karin Cujnik Juhart:
Obvezno cepljenje - nekaj civilnopravnih dilem

mag. Jurij Groznik:
Vprašanje transparentnosti pripravljanja idejnih zasnov in zakonskih osnutkov

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Znano je, da je največjim pravniškim formalistom, prečrkarjencem (beseda je izpeljava moje besede »prečrkarjenje«, ki je bila kot domislica zapisana v eni od predhodnih kolumn), pa zakonističnim in golo legalističnim predstavnikom pravne znanosti najbližje pravna teorija Hansa Kelsna. Znano je tudi (pravnicam in pravnikom - ker jim mora biti znano), da je bilo dolgoletno in vehementno sklicevanje na Kelsnovo pravno teorijo pri utemeljevanju legitimnosti in razsežnosti ustavnosodnega odločanja (pravotvorja) ena od večjih in dolgoletnih zmot poučevanja prava v Sloveniji. A Kelsnova teorija prava ostaja več kot le zanimiv doprinos k pravni znanosti.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Materialno procesno vodstvo
Višje sodišče meni, da je odločitev o zavrženju tožbe prestroga in sodba za tožnico predstavlja sodbo presenečenja. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je tožbeni zahtevek nepravilno formuliran in bi ga bilo treba preoblikovati, da bi ga bilo možno obravnavati, bi lahko tožnico pozvalo, da ga popravi. Gre namreč za odpravljivo napako. Ker je tožbeni zahtevek nepopoln in neustrezen, tožba ni sklepčna. Nesklepčnost pa je možno v konkretnem primeru odpraviti, zaradi česar bi bilo dolžno sodišče prve stopnje opraviti materialno procesno vodstvo.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 215.400 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.